Strupene rastline v vrtu in naravi
V vrtovih in naravi raste veliko rastlin, ki so videti čudovito – a so hkrati strupene. Nekatere so še posebej zahrbtne, ker so videti skoraj enako kot užitne sorte. Črni nočni senci na primer tako podoben paradižniku, da ga zlahka zamenjamo. Ravno zato je poznavanje teh rastlin ključnega pomena.
Večina strupenih rastlin sicer izvira iz tropskih in subtropskih predelov sveta, a tudi pri nas najdemo kar nekaj vrst z izjemno visokim nevarnostnim potencialom. Mnoge so priljubljene okrasne rastline v vrtovih, druge privabijo otroke z atraktivnimi plodovi.
Prva pomoč pri zastrupitvi z rastlinami
Za večino rastlinskih strupov učinkovitih protirupov žal ni. Takoj pokličite reševalce in jim sporočite, za katero rastlino gre. Kot prva ukrep nato čim prej dajte medicinsko oglje v obliki granul ali tablet, saj veže strupene snovi nase.
Posebej če imate otroke, je nujno, da imate medicinsko oglje vedno pri roki in da veste, kako ga pravilno uporabiti – pri zastrupitvah šteje vsaka minuta. Če ste videli, kaj je otrok zaužil, vzemite vzorec rastline s seboj v urgentno ambulanto.
Te rastline so strupene
Volčin (Daphne mezereum)
Volčin srečamo v listnatih in mešanih gozdovih, priljubljen pa je tudi kot vrtna rastlina. Raste na apnenčastih, humusno bogatih tleh. Grm zraste do enega metra visoko in od februarja do aprila razvije intenzivno dišeče rožnate cvetove, ki izraščajo neposredno iz lesnatih stebel.
V juliju in avgustu se razvijejo rdeče jagode, ki so po obliki in barvi podobne ribezovim. Prav ta podobnost ga naredi nevarnega za otroke. Strup je skoncentriran predvsem v semenih jagod in lubju grma – glavna strupena snovi sta mezerin (semena) in dafnetoksin (lubje).
Po zaužitju rastlinskih delov se hitro pojavi pekoč občutek v ustih, sledi otekanje jezika, ustnic in sluznic. Nato nastopijo krči v želodcu, bruhanje in driska, pa tudi vrtoglavica ter glavobol. Telesna temperatura in srčni utrip se močno povišata. Smrtna doza za otroke so štiri do pet jagod, za odrasle deset do dvanajst.
Jesenski podlesek (Colchicum autumnale)
Ta majhna čebulica uspeva predvsem na vlažnih travnikih v srednji, zahodni in južni Evropi. Njeni cvetovi v odtenkih od rožnate do vijolične se pojavijo od avgusta do oktobra in so podobni žafranovi žetvenki. Listi se pokažejo šele spomladi in jih je zlahka zamenjati z medvedjem česnom.
Strup jesenskega podleska, kolhicin, je podoben arzenu in je smrtno nevaren že v majhnih količinah. Zaužitje dveh do petih gramov semen je lahko usodno. Po približno šestih urah se pojavijo težave pri požiranju in pekoč občutek v grlu. Sledijo bruhanje, hudi driska, padec krvnega tlaka in telesne temperature. Po enem do dveh dneh nastopi smrt zaradi odpovedi dihanja.
Velikan orjaški (Heracleum mantegazzianum)
Ko je ta kratkotrajna trajnica odrasla, je ni mogoče spregledati – že v drugem letu po setvi doseže višino med dvema in štirimi metri. Ob vršičkih poganjkov razvija orjaške kobulaste cvetove s premerom od 30 do 50 centimetrov, listi pa lahko merijo do en meter v premeru. Steblo je cevasto, posuto z rdečimi pikami in pri osnovi debelo do deset centimetrov.
Rastlina pri nas ni domača – v Evropo so jo prinesli kot okrasno rastlino s Kavkaza. Danes se je razširila tudi v naravi. Smrtnih zastrupitev sicer ne povzroča, a njen sok v stiku s kožo in sončno svetlobo sproži hude, izjemno boleče opekline, ki se počasi celijo. Vzrok so fototoksični furokumarin. Najbolj ogroženi so otroci med igro ter domače in divje živali.
Zlati dež (Laburnum anagyroides)
To majhno drevo iz južne Evrope gojijo v vrtovih in parkih že stoletja zaradi privlačnih rumenih cvetnih grozdov. Prav v vrtovih prihaja najpogosteje do zastrupitev majhnih otrok, ker zlati dež oblikuje plodove v strokih, podobnih grahom in fižolu. Otroci jih imajo za užitne.
V celotni rastlini, a zlasti v strokih, se kopičijo alkaloidi citisin, laburnin, laburamin in N-metilcitisin. Smrtna doza za otroke je tri do pet strokov oziroma deset do petnajst semen. Strupi sprva vznemirijo centralno živčevje, nato pa ga ohromijo. V prvi uri po zaužitju se pojavijo pekoč občutek v ustih, huda žeja, bruhanje in krči. Sledijo vznemirjenost, halucinacije, mišični krči in – pri smrtni dozi – popolna ohromelost telesa. Smrt nastopi zaradi odpovedi dihanja.
Volčja jagoda (Atropa belladonna)
Volčja jagoda uspeva ob listnatih in mešanih gozdovih z apnenčastimi tlemi. Trajnica zraste do dva metra visoko in od junija do septembra razvije zvonaste, rdečerjave cvetove, rumene v notranjosti z temno rdečimi žilami. Med avgustom in septembrom se razvijejo jagode, ki spremenijo barvo od zelene do črne.
Glavni strupeni sestavini sta atropin in skopolamin, ki sta prisotna v celotni rastlini, najbolj pa v korenu. Zahrbtnost je v tem, da imajo jagode prijeten sladek okus, ki pri otrocih ne sproži odpora. Že tri do štiri jagode so za otroke smrtno nevarne, za odrasle deset do dvanajst.
Prvi simptomi so razširjene zenice, zardelost obraza, suhe sluznice in pospešen utrip. Sledijo motnje govora, nihanje razpoloženja, halucinacije in nemir. Nato nastopijo hudi krči in motnje srčnega ritma. Bolnik izgubi zavest, obraz pomodri in telesna temperatura pade pod normalno vrednost. V tem trenutku sta možni le dve možnosti: telo se opomore ali bolnik umre v komi.
Brslen (Euonymus europaeus)
Ta domači grm zraste do šest metrov visoko in uspeva v gozdovih ter na gozdnih robovih z vlažnimi ilovnatimi tlemi. Po cvetenju od maja do junija se razvijejo intenzivno oranžnordeče, štirikrpe kapsule, ki ob polni zrelosti razpočijo in sprostijo semena. Ravno pisani plodovi privlačijo otroke in pogosto pristanejo v ustih.
Glavni strupeni alkaloid je evonin. Zastrupitev je težko prepoznati, ker se prvi simptomi pojavijo šele po približno 15 urah. Nastopijo bruhanje, driska in želodčni krči. Na srečo je smrtna doza razmeroma visoka – 30 do 40 plodov – zato do smrtnih primerov redko pride.
Tisa (Taxus baccata)
V naravi tisa raste na apnenčastih tleh in v mešanih gozdovih, a jo pogosto sadijo v vrtove kot živo mejo ali za zelene skulpture. Za otroke so privlačne zlasti rdeče, sluzaste semenove ovojnice – in na srečo je to edini nestrupen del rastline. Vse ostalo vsebuje močno strupeni alkaloid taksin.
Zaužitje 50 tisovih iglic že ogroža življenje. Pri ljudeh so zastrupitve redke, pri živini pa pogostejše. Obstajajo poročila, da je že stik z rezanimi površinami ali zdrobljenim iglicami povzročil blage simptome. Po približno eni uri nastopijo bruhanje, driska, omotica, krči, razširjene zenice in nezavest. Srčni utrip najprej skokovito naraste, nato pa pade. Smrt nastopi po około 90 minutah zaradi odpovedi srca.
Ricinusovec (Ricinus communis)
Ta trajnica izvira iz Afrike in je pri nas navzoča le kot okrasna rastlina. Zraste en do dva metra visoko, ima rdečerjave stebla, dlančasto oblikovane modrozelene liste z do en meter premera in opazne socvetje. Zgornji del socvetja zasedajo intenzivno rdeče ženske cvetove z ščetinastimi izrastki, spodaj pa so manjši moški cvetovi z rumenimi prašniki.
Ricinusovec cveti od julija do septembra, ko v ženskih cvetovih dozorijo semena. Ta vsebujejo močno strupeno beljakovino ricin, ki je smrtno nevaren že v odmerku 25 miligramov – kar ustreza enemu semenu. Podobno kot pri volčji jagodi je zahrbtno to, da imajo semena prijeten okus. Nastopijo bruhanje, krči in driska, pa tudi vrtoglavica ter vnetje ledvic. Smrt nastopi po približno dveh dneh.
Šmarnica (Convallaria majalis)
Ta majhna, trdna pomladna rastlina zraste do 30 centimetrov visoko in je priljubljena okrasna rastlina z lepimi belimi cvetovi. Šmarnica naravno raste v listnatih in mešanih gozdovih po vsej Sloveniji. Nevarnost je – podobno kot pri jesenskem podlesku – zamenjava z medvedjem česnom, ob katerem pogosto raste, zato je ločevanje teh dveh rastlin nujno obvezno.
Šmarnica cveti od aprila do junija, od julija do septembra pa razvije majhne, około pet milimetrov velike rdeče jagode. Celotna rastlina je strupena in vsebuje bogat koktajl glikozidov, med katerimi so najpomembnejši konvalatoksin, konvalatozid in desglukohejrotoksin. Ob zastrupitvi nastopijo bruhanje, driska in krči, sledi omotica, motnje vida in zaspanost. Strupi močno delujejo na srce in povzročijo motnje srčnega ritma, nihanje krvnega tlaka ter v skrajnem primeru srčno odpoved.
Preobjeda (Aconitum napellus)
Preobjeda uspeva predvsem v gozdnatih gorskih predelih, na vlažnih travnikih in ob bregovih potokov, a jo najdemo tudi v okrasnih vrtovih. Ime nosi po obliki cvetov, ki s privlačno domišljijo spominjajo na čelade gladiatorjev ali vitezov. Stara poimenovanja, kot sta kozja smrt in davilo, jasno namigujejo, da se je bolje izogniti stiku z njo.
Preobjeda je najstrupeneješa rastlina v Evropi. Vsebuje cel koktajl strupenih diterpen-alkaloidov, med katerimi so akonitin, benzoilnaponin, liakonitin, hipakonitin in neopelin. Posebej nevaren je akonitin, ki je kontaktni strup – absorbira se skozi kožo in sluznice. Neprevidni vrtnarji so že ob dotiku korenike občutili otopelost kože in palpitacije.
Smrtna doza sta že dva do štiri grami korenine. Ko je dosežena, smrt nastopi večinoma v treh urah zaradi odpovedi dihanja in srčnega zastoja.
