Plevelu zbogom! 5 pametnih nasvetov za pletje

Plevel v vrtu – zakaj ga je treba obvladovati

Beseda „plevel“ že sama pove vse – gre za rastlino, ki raste tam, kjer je ne želimo. Povzroča nam preglavice, ker tekmuje s koristnimi kulturnimi rastlinami za hranila in vodo. Slakovec lahko druge rastline tako zaduši, da povsem propadejo. Plevel je zato treba odstranjevati – in to tem učinkoviteje, čim bolje poznamo njegove strategije preživetja.

Nasvet 1: Koreninski plevel skrbno izkopljite

Pri koreninskem plevelu velja pregovor „problem reši pri korenu“ dobesedno. Pirnica (Elymus repens), slakovec (Convolvulus arvensis) in zemeljski bezeg ali gorska regača (Aegopodium podagraria) sodijo med najbolj nadležne vrste, saj vsak prezrti koreninček znova požene. Takšen plevel morate izkopati skupaj z vsemi podzemnimi odrastki.

Pri tem uporabite vrtne grablje ali vilice za kopanje. Pri zemeljskem bezgu pomaga tudi trizoba motika, s katero lahko seže globoko pod razvejano koreninski sistem in zasledite odrastke do največjih globin.

Regrat (Taraxacum officinale) tvori globoko korenino, ki jo najlažje odstranite s posebnim izpuševalcem plevela. Zlatica (Ranunculus repens) ima razvejan koreninski sistem, ki sega do 50 centimetrov v globino. Njeni nevarni razmnoževalni organi se nahajajo pri vozliščih baze listov – pri izkopavanju bodite pozorni, da ujamete vitalne odrastke. Mimogrede, zlatica je strupena, kot nekateri drugi pleveli. Med pletvijo priporočamo nošenje rokavic, saj lahko snovi v plevelu pri občutljivih ljudeh povzročijo draženje kože.

Nasvet 2: Semenska plevel odstranite, preden se zaseje

Dlakava penuša (Cardamine hirsuta), navadna zvezdica (Stellaria media) ali navadni srebot (Senecio vulgaris) po cvetenju hitro tvorijo semena in se množično razširijo po vrtu. Bodite hitrejši od semenskega plevela! Redno okopavanje jih drži pod nadzorom. Za semenske vrste zadostuje navadna motika za plevel. Po dežju, ko je zemlja mokra in mehka, jih je mogoče zlahka iztrgati z rokami.

Nasvet 3: Plevel vestno in vztrajno odstranjujte

Preden uredite novo gredo, je ključnega pomena, da površino temeljito očistite plevela. Če je zemlja izjemno zarasla, lahko območje za daljše obdobje prekrijete s črno folijo. To se pogosto počne pri zemeljskem bezgu ali kadar je tla prerasla preslica.

Ne pozabite, da je plevel tudi pokazatelj stanja tal. Morda zbita zemlja potrebuje več kot le en krog pletja – mogoče jo je treba temeljito izboljšati. Posebno pozorni bodite spomladi in jeseni, ko po suhem poletju z nastopom dežja pride do drugega vala rasti. Takrat je treba redno okopavati in izpuševati plevel.

Redno okopavanje je ena najučinkovitejših metod za obvladovanje plevela v vrtnih gredicah.

Nasvet 4: Ne mečite vsega plevela na kompost

Koreninskega plevela v nobenem primeru ne odlagajte na kompost. Prav tako kot v zemlji se lahko iz vsakega koreninsketga koščka razvije nova rastlina. Ko raztrošite dozoreli kompost po vrtu, si s tem nehote prinesete nazaj koreninski plevel.

Podobno velja za zrel semenska plevel. Nekatere vrste lahko na kompostu dozorijo, čeprav so bile navidezno še v cvetju. Seme nato ostane v kompostni zemlji in vzkali ob prvi priložnosti. Drugače je s komercialnim kompostom ali kompostom iz zbirnih centrov – ta se obdela pri visokih temperaturah, pri katerih tako koreninski kot semenska plevel odmreta.

Koreninski plevel je najboljše odvreči v mešane odpadke. Semenska plevel dodajte na kompost le, dokler je zelena in brez cvetov. V zelenjavnem vrtu lahko sveže popleti plevel kar pustite na gredi kot zastirko. Pazite le, da izkopane rozete ne dobijo znova stika z zemljo. Idealen je suh dan – na soncu se izpuljeni plevel takoj oveni in ne more več škodovati.

Nasvet 5: Od vrtnih vil na mizo

Marsikater plevel je užiten in izvrstna divja zelenjava. Sveže listje zemeljskega bezga ali mladi poganjki koprive so odlična osnova za slano pito ali quiche. Regrat, ki ga nameravate kmalu izkopati, spomladi preprosto pokrijte s posodo ali lončkom – razbeljeni v temi postane še bolj okusen v solati.

Narava nam torej ponuja presenetljive možnosti – tega, kar danes vidimo kot nadležen plevel, se morda jutri veselimo na krožniku.

Author

  • Nika Veger je slovenska lifestyle ustvarjalka, ki deli praktične nasvete o vsakdanjem življenju, lepoti, trajnostnem načinu življenja in dobrem počutju. Njene vsebine združujejo uporabne ideje, estetiko in sodoben življenjski slog.

Scroll to Top