Zakaj so kumare zahtevnejše, kot se zdi?
Kumare (Cucumis sativus) iz družine bučevk (Cucurbitaceae) so klasika vsakega zelenjavnega vrta. A niso vse kumare enake. Solатne oziroma kačje kumare gojimo večinoma v rastlinjaku, medtem ko so za prosto gojenje zunaj primernejše kumare za vlaganje in vložene kumare v kis.
Da bi dosegli bogat pridelek, se velja izogniti petim najpogostejšim napakam, ki jih delajo vrtičkarji – od setve do obiranja.
Napaka 1: Prezgodnja setev ali presajanje kumar
Kumare so zelenjava, ki potrebuje veliko svetlobe in toplote. Z direktno setvijo na prosto počakajte, dokler se tla ne segrejejo na vsaj 13 stopinj Celzija. Mladic po varnih rastnih razmerah ne sadite na gredico, dokler ne minejo ledeni možje sredi maja.
Za zgodnejšo setev se je uveljavila črna zastiralna folija, ki dvigne temperaturo tal za približno štiri stopinje. Mlajše rastline lahko zaščitite tudi z agrotekstilom, vedrci ali steklenimi kozarci, ki delujejo kot toplotni zbiralniki.
Solатne kumare pogosto vzgojimo doma v loncih, nato pa jih prenesemo v topel in vlažen rastlinjak. Tudi tu ne sejte prehitro – semena dajte v lonce šele dva do tri tedne pred presajanjem. Sicer mladiči postanejo preveliki, preden jih sploh posadimo. Semena najhitreje kalijo pri 25 do 28 stopinjah Celzija, po kalitvi pa jih prestavite na nekoliko hladnejše mesto (19 do 20 stopinj). Presadite jih, ko rastlinica razvije dva prava lista.
Napaka 2: Zanemarjanje tal
Kumare sodijo med rastline z visokimi hranilnimi potrebami in zahtevajo rahla, humusna tla – ne glede na to, ali rastejo zunaj ali v rastlinjaku. Ker so plitvokorenske rastline, tla nikakor ne smejo biti zbita ali zamočvirjena.
Idealno osnovno gnojilo je slamnati, napol zrel konjski gnoj, ki ga pred sajenjem vdelamo v tla (približno pet litrov na kvadratni meter). Namesto tega lahko uporabite tudi zrel kompost, obogaten z naseklano slamo. Zastiralna plast iz slame ali trave v predelu korenin ohranja tla rahla in vlažna skozi celotno rastno sezono.
Pozor: kumare ne smejo rasti na isti površini vsaj štiri leta zapored, sicer pride do izčrpanosti tal.
Napaka 3: Premajhni razmiki in odsotnost opore
Kdor goji kumare, se pogosto sooči s pepelovko ali peronosporozo. Da bi preprečili te glivične bolezni, bodite pri sajenju pozorni na zadostne razmike med rastlinami. V rastlinjaku je priporočljivo 130 do 170 centimetrov med vrstami in 45 do 55 centimetrov v vrsti. Za prosto gojenje računajte na razmike 100 x 40 centimetrov.
Rastlinam ponudite oporo za vzpenjanje, da ne ležijo neposredno na tleh in se lažje osušijo. V rastlinjaku so idealne vrvice, pritrjene na streho. Na prostem pa lahko uporabite lesene okvire ali mrežo za stročnice. Čeprav za kumare za vlaganje opora ni nujno potrebna, jo v osnovi prenašajo vse sorte.
Napaka 4: Nepravilno zalivanje kumar
Za dober in enakomeren pridelek morajo kumare neprekinjeno prejemati vodo. Kot splošno pravilo velja: rastlina potrebuje dvanajst litrov vode za vsak kilogram obranih kumar. Potreba po vodi je zlasti visoka, ko se začnejo razvijati prvi plodovi.
V sušnih obdobjih zalivajte vsak dan z mlačno, prestojano vodo – po možnosti že zjutraj. Tako preprečite, da bi kumare postale grenko okusne. Poleg tega peronospora ne dobi ugodnih razmer, če gredo rastline v noč suhe. Zalivajte izključno pri koreninah, ne po listih.
Napaka 5: Pozabljanje gnojenja in obrezovanja
Med rastno sezono kumare ne potrebujejo samo obilice vode – redno gnojenje je prav tako ključno. Priporočljiva so organska gnojila za zelenjavo, ki sproščajo hranila počasi in trajnostno. Ekološki vrtičkarji prisegajo na s kalijem bogato gnojilno brozgo iz gaveza ali koprive, redčeno z vodo v razmerju 1:10.
Za zdravo rast je koristno tudi zmerno redčenje preveč gostega listja. Priporočljivo je, da do višine okoli 80 centimetrov vse stranske poganjke obrežemo za eno listno mesto. Prikrajšajte tudi glavne poganjke, da ne postanejo predolgi.
Pri obiranju velja: čim pogosteje trgamo plodove, tem bogatejše bo nadaljnje razvijanje novih kumar.
