Bentonit – skrivnost profesionalnih vrtnarjev
Ste že kdaj slišali za bentonit? Poklicni vrtnarji ga poznajo odlično, med ljubiteljskimi vrtnarji pa je ta snov pogosto popolnoma neznana. Bentonit je fino zmleto prašnato mineralno kamenje vulkanskega izvora, ki vsebuje različne glinene minerale, kremen, sljudo in glinenec.
Prvič so ga odkrili v bližini kraja Fort Benton v ZDA – od tod tudi ime. Podobne kamnine z izjemno visoko notranjo površino zrn pa najdemo tudi na grškem otoku Milos in v Bavarski. Ko se kamnina zmeljé do prahovite finosti, nabrekne in vpije 200- do 300-krat več vode kot navadna glina. To je lastnost, ki jo vsak vrtnar potrebuje.
Za katere vrste tal je bentonit koristen?
Tla, ki so revna z glinenimi minerali ali organsko snovjo, preprosto nimajo dovolj mest, kjer bi se voda lahko vezala. Po dežju ali zalivanju voda hitro odteče v globlje plasti do podtalnice in rastlinam ni dolgo na voljo. Peščena tla poznajo ta pojav bolje kot katera koli druga.
Vsaka strategija, ki naredi tla bolj vodozadržna, je za takšne vrtove vredna zlata. Kompost spodbuja talno življenje, bentonit pa je najučinkovitejša dopolnitev, ki poskrbi, da voda in hranila ostanejo dosegljiva rastlinam čim dlje.
Za izboljšanje peščenih tal v prvih treh letih vmešajte v tla okrog 300 gramov bentonitnega prahu na kvadratni meter. Po tem obdobju zadostuje že polovična količina. Pozor: pri tleh, ki so že dobro vodozadržna, glinasta ali ilovnata, bentonita ne dodajajte – to bi poslabšalo prezračenost tal in oteževalo ukoreninjevanje rastlin.
Kaj še ponuja bentonit?
Če rastline redno oskrbujete z mineralnim kamninskim mletjem ali podobnimi mineralnimi dodatki, tega koraka pri uporabi bentonita ne potrebujete posebej. Bentonit namreč vsebuje kalcij, natrij, silicij, kalij, mangan, železo, žveplo, aluminij in številne druge makro- ter mikrohranilne elemente.
Deluje torej hkrati kot gnojilo. Bentonit je nekakšno kamnino mletje z dodatno prednostjo „vodne gobice“. Na vsebnost apnenca v tleh bentonit ne vpliva opazno.
Opozorilo: občasno priporočana zaužitka bentonita za razstrupljanje telesa strokovnjaki ne priporočajo.
Idealen v kompostu in skupaj z njim
Dodajanje bentonita v kompostni kup pomaga vezati morebitne neprijetne vonjave. To je še posebej koristno, kadar v kompost odlagamo vlažno travno košnjo ali mokro listje, ki med razgradnjo pogosto smrdita.
Ko skupaj z bentonitom vnesemo kompost v prepustna tla, se obe sestavini povežeta v stabilne drobne strukture. Te ne zadržujejo le vode in hranil, temveč s svojo velikostjo prispevajo tudi k boljšemu prezračevanju tal.
Čeprav bentonit ni primeren za glinasta tla, pa srednje težka ilovnata tla zelo dobro reagirajo na mešanico komposta in bentonita. Optimalno ravnovesje med vodo in kisikom v tleh je tako mogoče dolgoročno vzdrževati pri številnih vrstah vrtnih tal.
