Kdor želi maggikravo vzgojiti sam, si mora zapomniti te 3 nasvete!

Kaj sploh je maggikrava?

Ljubček (Levisticum officinale) je rastlina, ki jo večina pozna pod vzdevkom maggikrava. To ime se je prijelo že v začetku 20. stoletja – in to zaradi udarne podobnosti arome z znano juho v prahu, ki jo je leta 1886 sestavil Julius Maggi. Zanimivo je, kako globoko se je ta vzdevek zasidral v vsakdanjem jeziku, saj je rastlina sama znana že več kot 2000 let. Pri rimskem piscu Pliniju so jo imenovali »Ligusticum«, kar pomeni »iz Ligurije«. In tukaj je zanimiv paradoks: ljubček v Maggijevi začimbi sploh ni prisoten!

Ljubček je trajna zelnata rastlina z globoko segajočo korenino. Poleti lahko doseže višino dveh metrov, votla in rebrasta stebla se razvejijo šele precej visoko. Pernatih listov so globoko razrezani in nazobčani robovi, konec poletja pa drobni dežnikasti cvetovi privabijo množico žuželk. Jeseni se razvijejo majhni rjavkasti plodovi, ki so pozimi priljubljena hrana ptic. Zato vsaj del cvetnih stebel ne smete poseči! V votlih steblih prezimijo in se razmnožijo tudi številne žuželke. Cvetna stebla je dovolj odrezati šele naslednji marec – narežete jih na koščke in položite v sonce, dokler žuželke ne izlezejo ven.

Nasvet 1: Maggikrava potrebuje prostor in obilne pogoje

Ko kupite mlade sadike, se zdijo na pogled skromne in neopazne. Toda ciljna višina dveh metrov in širina enega metra jasno povesta, da ljubček potrebuje dovolj prostora za razvoj. Rastlina uspeva na soncu ali v polsenci. Idealna podlaga je hranilno bogata, z vrednostjo pH, ki se nagiba k bazičnemu območju. Ljubček ima najraje vlažna tla, korenina pa potrebuje prav tako dovolj prostora – preden rastlino posadite, dobro rahljajte globoka plast tal. Če jo gojite v loncu, izberite globoko posodo.

Ne glede na to, ali gojite ljubček v loncu ali na gredici: rastlino redno zalivajte, a pazite na pravo mero. Ne prenese niti sušnih niti premočenih tal. Enako nerado ima soseske z drugimi rastlinami, ki mu silijo preblizu. Pozimi zaščitite ljubčka – tako tistega v loncu kot tistega v vrtu – z listjem ali vejicami. Spomladi ob prvem poganjanju pognojite to požrešno rastlino s kompostom.

Iz ene same mlade sadike se da vzgojiti impresivna trajna rastlina ljubčka. Za rast potrebuje dovolj prostora.

Nasvet 2: Vzgoja iz semena

Kadar ljubčku dovolite, da razvije plodove, pade obilica semen. Posejete jih lahko neposredno zgodaj jeseni ali naslednji maj. Semena le plitvo pokrijte s substratom in rahlo pritisnite. Idealna temperatura kalitve je med 18 in 22 stopinj Celzija. Semen ne potrebujete veliko – ena sama rastlina brez težav oskrbi celotno gospodinjstvo, presežek mladih sadik pa lahko podarite prijateljem. Ko klice vzkalijo, jih razredčite na razdaljo 50 krat 50 centimetrov. Predkultura pod steklom je mogoča že od marca dalje.

Nasvet 3: Razmnoževanje z delitvijo

Sčasoma koreninska gruda ljubčka postane močna in bogato razvejana. To pomeni, da jo brez težav razdelite in tako dobite nove rastline. Koreninski kolut izkopljete jeseni ali spomladi in ga razdelite z ostro lopato. Mlajše koreninsklike bale lahko razrežete tudi z nožem.

  • Čas delitve: jesen ali pomlad
  • Orodje: ostra lopata ali nož
  • Rezultat: nove, vitalne sadike za vrt ali za darilo

Ljubček torej ni le odlična kulinarična rastlina – ekološko je dragocen, zagotavlja hrano žuželkam in pticam, ter je prava pridobitev za vsak vrt. Z upoštevanjem teh treh nasvetov boste iz skromne sadike vzgojili impresivno, mogočno trajnico.

Author

  • Nika Veger je slovenska lifestyle ustvarjalka, ki deli praktične nasvete o vsakdanjem življenju, lepoti, trajnostnem načinu življenja in dobrem počutju. Njene vsebine združujejo uporabne ideje, estetiko in sodoben življenjski slog.

Scroll to Top