Kaj sploh je bentonit?
Bentonit je med profesionalnimi vrtnarji dobro poznan, medtem ko ga večina ljubiteljskih vrtnarjev sploh ne pozna. Gre za finozmlet prah posebne kamnine, ki so jo prvič odkrili v Združenih državah Amerike v bližini Fort Bentona – od tod tudi ime. Izhodiščna kamnina je vulkanskega izvora in vsebuje različne glinene minerale ter dodatno kremen, sljudo ali glinenec.
Ko se ta kamnina zdrobi do prašnatosti ali zmelje, prah nabrekne in vpije 200 do 300-krat več vode kot glina. Takšne kamnine z izjemno veliko notranjo površino zrn najdemo ne le v Združenih državah, temveč tudi na grškem otoku Milos ali v Bavarski.
Kje vse se bentonit uporablja?
Področja uporabe bentonita so izjemno široka. Koristimo ga povsod tam, kjer je treba vezati vodo in v njej raztopljene suspendirane snovi. Najdemo ga v gradbeništvu, živilski tehnologiji, kot mačji pesek ali v kozmetičnih izdelkih.
Občasno je hvaljen kot sredstvo za razstrupljanje telesa ob zaužitju – ta praksa pa ni priporočljiva. Kar pa je nedvomno priporočljivo: bentonit za učinkovito izboljšanje sposobnosti zadrževanja vode v tleh, ki so revna z glino.
Za katera tla je bentonit koristen?
Kadar so tla revna z glinenimi minerali ali organsko snovjo, jim preprosto rečeno manjkajo mesta, na katera bi se voda lahko vezala. Voda se odceja v globlje plasti do podtalnice in po dežju ali zalivanju rastlinam ni dolgo dostopna. V takšnih razmerah se tudi izjemno pomembno talno življenje ne razvija optimalno.
Kdor v vrtu obdeluje peščena tla, to pojav dobro pozna. Za takšna tla so dragocene vse strategije, ki povečajo zadrževanje vode. Kompost pomaga spodbuditi talno življenje, bentonit pa je najučinkovitejši dodatek, ki zagotavlja, da se voda zadrži in je rastlinam zlahka dostopna.
Kako pravilno vnesti bentonit v tla?
Da peščena tla z bentonitom oživite, v prvih treh letih razpršite in vmešajte okoli 300 gramov praška na kvadratni meter. Pozneje zadošča polovična količina. Če so tla že sama po sebi dobro zadrževalna in močno ilovnata ali glinena, bentonita ne vnašajte. To bi okrepilo slabosti, kot sta slaba prezračenost in oteženo koreninjenje.
Kaj še ponuja bentonit?
Če rastline oskrbujete s kamninsko moko ali drugimi fino zmletimi vrstami kamenja, da bi jim zagotovili minerale, pri uporabi bentonita ta korak ni potreben. Bentonit namreč vsebuje kalcij, natrij, silicij, kalij, mangan, železo, žveplo, aluminij in številne druge makro- ter mikrohranilne elemente. Deluje torej tudi kot gnojilo.
Bentonit je nekakšna kamninova moka z dodatno prednostjo – lastnostjo „vodne spužve“. Pomembno: vsebnosti apna v tleh bentonit ne dvigne v opazni meri.
Idealen v kompostu in skupaj z njim
Dodajanje bentonita na kompostni kup lahko veže morebitne neprijetne vonjave. To je še posebej koristno, kadar na kup odlagamo vlažne trate ali mokro listje. Skupaj z ustrezen kompostom, vnesenem v prepustna tla, se obe komponenti povežeta v stabilne mikrostrukture, ki ne le zadržujejo vodo in hranila, temveč s svojo velikostjo prispevajo tudi k prezračenosti tal.
Čeprav bentonit za glinena tla ni primeren, je kombinacija kompost–bentonit zelo učinkovita za prezračevanje srednje težkih ilovnatih tal. Na ta način je mogoče pri številnih vrstah tal dolgoročno vzdrževati idealno ravnovesje vode in kisika.
