Paradižnik zahteva skrbno nego – a z pravimi nasveti bo uspeh zagotovljen
Okrogli, podolgovati ali jajčasti: paradižnik je poleti naše najljubše plodovito zelenjadnico. Ko mlade sadike po pozni spomladanski zmrzali preselimo na gredo, se začne pravo delo z nego paradižnika. Kateri nasveti so pri tem posebej koristni in vodijo do zdravih rastlin ter bogate letine, izveste v nadaljevanju.
Nasvet 1: Rast paradižnika usmerjajte ciljno
Za stabilno in varno rast bi morale imeti vse sorte paradižnika – z izjemo grmičastih sort – postavljeno oporo za vzpenjanje. Spiralne palice (po možnosti razkužene) je najbolje zabiti v tla že ob sajenju. Če se glavni poganjki ne začnejo sami vzpenjati navzgor, jih med rastno sezono sproti ovijamo skozi vijake.
Kot alternativa so primerne tudi vrvice ali ravne palice. Z zgodnjim odstranjevanjem zalistnikov je vezanje rastlin navadno še uspešnejše. Redno pregledujte rastline in iščite nove stranske poganjke v listnih pazduhah. Zalistnike odlomite po možnosti zjutraj – tako se rane čez dan posušijo. Dodatna prednost tega postopka: rastlina svojo energijo usmeri v razvoj velikih in aromatičnih plodov.
Nasvet 2: Pomagajte pri opraševanju
Že od maja naprej, ko se v listnih pazduhah tomatovih rastlin pojavijo drobni rumeni cvetovi, lahko aktivno pospešite razvoj plodov. Cvetovi so dvospolni – vsebujejo tako moške kot ženske organe in se opraševalo sami. Na prostem poskrbijo za uspešno opraševanje veter ali žuželke.
V rastlinjakih pa je gibanje zraka pogosto minimalno in dostop žuželk je omejen. Tam lahko sami pomagate pri opraševanju – in sicer tako, da cvetove dvakrat na teden nežno stresete. Nekateri navdušenci nad paradižnikom za to uporabijo vibrirajočo glavo električne zobne ščetke, ki jo prislonijo tik nad cvet. Ta ukrep priporočamo od odpiranja cvetov do tvorbe plodov.
Nasvet 3: Paradižnik pravilno gnojite
Zadostna preskrba s hranili je nujna za optimalno rast paradižnika. Te rastline z velikimi potrebami po hranilih se posebej dobro razvijajo v tleh, bogatih s humusom. Že pred sajenjem razprosite tri do pet litrov komposta na kvadratni meter in vdelate rogovino v tla.
V glavnem rastnem obdobju junija in julija gnojite paradižnik vsakih dve do tri tedne – bodisi s kalijevim in magnezijevim gnojilom (30 do 50 gramov na kvadratni meter) ali pa z domačo koprivino oz. gabezovo gnojilno juho, ki jo dodate v zalivno vodo. Gnojila z visokim deležem dušika niso primerna – sicer spodbujajo rast listov, a zmanjšujejo tvorbo cvetov in plodov.
Kadar niste prepričani o vsebnosti hranil v tleh, je priporočljiva analiza tal. Pomanjkanje ali presežek hranil se kaže v listih. Svetlozeleni listi nakazujejo pomanjkanje dušika, temnozeleni pa njegov presežek. Ozki, rdečkasti ali rjavo-vijoličasti listi so lahko posledica pomanjkanja fosforja, posušeni robovi listov pa kažejo na pomanjkanje kalija. Zvijanje listov lahko kaže na presežek hranil.
Nasvet 4: Preprečujte glivične bolezni paradižnika
Ena najbolj zastrašujočih bolezni paradižnika je krompirjeva plesni oziroma rjava gniloba, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans. Med simptomi so rjavkaste lise na listih in steblih, ki se pri vlažnem vremenu hitro razširijo. Da bolezni preprečimo, paradižnik vsako leto posadimo na drugo mesto v vrtu.
Da se listi čim hitreje posušijo, priporočamo zavetno lego pod streho in prezračen razmik med rastlinami vsaj 60 centimetrov. Paradižnik zalivajte po možnosti z mehkim curkom vode pri koreninah in pazite, da kapljice ne dosežejo listov. Previdnostno lahko odstranjujete spodnje liste dobro razvitih rastlin – a največ tri liste na rastlino na dan. Če je prišlo do blagega napada, takoj odstranite in zavrzite prizadete liste in plodove.
Nasvet 5: Paradižnik optimalno zalivajte
Pravilno zalivanje je še en ključen dejavnik pri negi paradižnika. Po sajenju mlade rastline temeljito zalijemo, a le do prve rastne faze. Po tem je bolje zalivati zmerno, da rastline razvijejo globok koreninski sistem. Aroma plodov se izboljša, kadar rastline vzdržujemo nekoliko bolj suhe.
Zalijte šele takrat, ko paradižnik zjutraj povesi liste. Pozor: če presušena tla naenkrat preveč zalijemo, se tankolupinasti plodovi pogosto razpočijo v obročih. V vročih poletnih mesecih bo morda treba zaliti vsak dan. Rastline vedno imejte pod nadzorom.
Nasvet 6: Pustite plodovom, da dozorijo naknadno
Idealni čas za obiranje nastopi, ko paradižnik razvije barvo, značilno za svojo sorto. Jeseni pa temperature hitro padejo in zadnji zeleni paradižniki na rastlinah pogosto ne dozorijo, preden pride do prve zmrzali. To ni tragično: plodove preprosto odrežite skupaj s kosom peclja in jih pustite dozoreti pri 18 do 20 stopinjah Celzija in visoki vlažnosti zraka. Svetlobe pri tem ne potrebujejo.
Izkušeni vrtnarji poleg paradižnika položijo še nekaj jabolk – etilen, ki ga oddajajo jabolka, pospeši zorenje paradižnika. Preprost trik, ki resnično deluje!
