Uvod: Kivi v domačem vrtu
Kivi je plezalka z dlakavimi sadeži, ki vašemu vrtu doda pravi eksotičen pridih. Kdor posadi mlado rastlino, pa mora biti nekoliko potrpežljiv — od saditve do prve lastne žetve minejo pogosto tri do štiri leta. Če se nato razvijejo le majhni sadeževi ali pa jih sploh ni, je razočaranje toliko večje.
Da bi vaše vrtnarsko delo resnično obrodilo sadove, je pri gojenju kivija smiselno izogniti se nekaterim pogostim napakam. V nadaljevanju si oglejte, katere so te napake in kako se jim izogniti.
Napaka 1: Ni posajene moške rastline za opraševanje
Čakate in čakate, a kivi preprosto noče roditi? Vzrok je pogosto precej preprost — manjka moška rastlina kot opraševalec. Kiviji so namreč dvodomne rastline, kar pomeni, da posamezna rastlina nosi bodisi izključno moške bodisi izključno ženske cvetove. Sadeži se razvijejo iz ženskih cvetov, a le, če je v bližini tudi moška rastlina.
Moški kivi ne sme stati več kot štiri metre stran od ženske rastline. V prodaji so sicer na voljo tudi samooplodne sorte, ki nosijo tako moške kot ženske cvetove. Kljub temu se priporoča sajenje dveh rastlin, saj to poveča število plodov. Če med cvetenjem — ki navadno poteka med majem in julijem — primanjkuje žuželk, lahko izkušen vrtnar opraševanje opravi kar sam.
Napaka 2: Rastlina se ne reže
Rezanje kivija je ključni ukrep pri negi rastline. Z rednim rezanjem spodbujamo tvorbo rodnih poganjkov in hkrati obvladujemo rast. Redno rezanje se začne od tretjega leta naprej: poleti rodne poganjke skrajšajte za približno eno tretjino — na vsakem poganjku naj ostane šest do osem listov. To ugodno vpliva na dozorevanje sadežev.
Drugi rez opravite pozno pozimi. Takrat odrežite odsluženo rodno les na kratke štrce, dolge pet centimetrov — poganjki, ki so že enkrat rodili, namreč ne tvorijo več cvetov. Pustite dovolj enoletnih poganjkov, ki še niso rodili. Da rodni poganjki dobijo dovolj sonca, je treba rastlino tudi prorediti in odstraniti tiste poganjke, ki segajo čez ogrodje. Stare rozge je treba po treh do štirih letih pomladiti, saj jim cvetnost z leti upada.
Napaka 3: Pozabiti na kivi ob mrazu
Krupnoplodne sorte kivija načeloma uspevajo v blagih legah in na vetrno zaščitenih mestih v vrtu. Čeprav velja večina sort kivija za zimsko trdne, je za sveže posajene mlade rastline v prvih sezonah priporočljiva zimska zaščita. Spomladanska frost je prav tako nevarna za sveže poganjke — te pravočasno pokrijte z jutovino ali kopreno.
Če rastlina postane prevelika za pokrivanje in nekateri poganjki pozimijo, ji dajte čas. Obstaja možnost, da kivi znova požene, čeprav bo v tem primeru pridelek morda skromnejši. Bolj mrzlinoodporne od velikih sorodnikov so tako imenovane mini-kivi sorte, ki glede na sorto in izvorno vrsto prenesejo med minus 20 in minus 35 stopinj Celzija. Tudi pri njih pa se sveže spomladansko listje splača zaščititi pred poznimi zmrzalmi.
Kivi ima razmeroma dolgo dobo zorenja. Odvisno od sorte in podnebne lege se žetev kivija razteza vse do pozne jeseni, a ne vsak sadež dozori pred prvimi hudimi zmrzalmi. Sadeži sicer prenesejo lahek mraz, a priporoča se, da jih oberete, preden temperature še bolj padejo, da se izognete poškodbam. Kivije nato pustite dozoret v zaprtih prostorih — ko postanejo mehki, so pripravljeni za uživanje.
