Paradižnik zahteva posebno pozornost pri negi
Paradižnik – bodisi okrogel, podolgovat ali jajčast – je poleti brez dvoma naše najljubše sadovito zelenjavo. Ko mlade sadike po minusu ledenih svetnikov preselimo na gredo, se zares začne sezona skrbi za paradižnik. Kateri napotki so pri tem posebej koristni in vodijo do zdravih rastlin ter obilne letine, izveste v nadaljevanju.
Nasvet 1: Usmerjanje rasti paradižnika
Za stabilno in varno rast potrebuje večina sort paradižnika – z izjemo grmičastih sort – oporo. Spiralne palice (pred uporabo razkužene) je najboljše zatakniti v zemljo že ob sajenju. Kadar glavni poganjki sami ne najdejo poti navzgor, jih med rastno sezono sproti navijamo skozi navoje palice.
Kot alternativa spiralnim palicam so primerni tudi ravni količki ali vrvice. Zgodnje odstranjanje zalistnikov olajša privezovanje rastlin. Rastline redno pregledujte za nove stranske poganjke v listnih pazduhah in jih odlomite po možnosti v jutranjih urah – rane se čez dan hitreje posušijo. Dodatna prednost tega posega je, da rastlina svojo energijo usmeri v razvoj velikih in aromatičnih plodov.
Nasvet 2: Pomagajte pri opraševanju
Že od maja naprej, ko se v listnih pazduhah paradižnikove rastline pojavijo drobni rumeni cvetovi, lahko aktivno pospešite razvoj plodov. Cvetovi so enodomni dvospolni – vsebujejo tako moške kot ženske organe in se samoopraševajo. Na prostem poskrbita za uspešno opraševanje navadno veter ali žuželke.
V rastlinjakih pa je gibanje zraka pogosto omejeno in žuželke imajo le redek dostop do cvetov. Tam pri opraševanju aktivno pomagamo tako, da cvetove dvakrat tedensko nežno stresemo. Nekateri gojitelji paradižnika si pri tem pomagajo z vibriranjem glave električne zobne ščetke, ki jo pristavijo tik nad cvet. Ta ukrep je priporočljiv od odpiranja cvetov pa vse do nastanka plodov.
Nasvet 3: Pravilno gnojenje paradižnika
Za optimalno uspevanje potrebuje paradižnik zadostno preskrbo s hranili. Te velike porabnice hranil še posebej dobro uspevajo v humusno bogatih tleh. Že pred sajenjem je priporočljivo v zemljo vnesti tri do pet litrov komposta na kvadratni meter in ga dopolniti z rogovino.
V obdobju intenzivne rasti v juniju in juliju gnojimo paradižnik vsakih dva do tri tedne – bodisi z gnojitvijo, bogato s kalijem in magnezijem (30 do 50 gramov na kvadratni meter grede), bodisi z lastnoročno pripravljeno koprivno ali gabezovo gnojnico, ki jo dodamo vodi za zalivanje. Manj primerna so gnojila z visokim deležem dušika – spodbujajo rast listov, a zmanjšujejo cvetenje in nastajanje plodov.
Kadar niste prepričani, kakšna je hranilna vrednost vaše prsti, se splača opraviti analizo tal. Pomanjkanje ali presežek hranil se kaže na listih rastline: svetlozeleni listi nakazujejo pomanjkanje dušika, temnozeleni pa njegov presežek. Ozki, rdečkasti ali rjavičasto-vijoličasti listi so lahko posledica pomanjkanja fosforja, posušeni robovi listov pa kažejo na pomanjkanje kalija. Zvijanje listov navznoter lahko pomeni presežek hranil.
Nasvet 4: Preprečevanje glivičnih bolezni
Ena najnevarnejših bolezni paradižnika je plesnoба in rjava gniloba, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans. Med simptome sodijo rjavkaste lise na listih in steblih, ki se ob vlažnem vremenu hitro razširijo. Da bolezni ne bo, sajmo paradižnik vsako leto na drugo mesto v vrtu.
Da listi čim hitreje osušijo, je priporočljivo zavetno mesto pod streho in rahel razmik med rastlinami – vsaj 60 centimetrov. Zalivajte rastline z nežnim curkom vode pri koreninah in pazite, da voda ne brizga na liste. Preventivno lahko pri dobro razvitih rastlinah odrežete spodnje liste – a ne več kot tri na rastlino dnevno. Ob prvih znakih okužbe takoj odstranite in zavrzite prizadete liste in plodove.
Nasvet 5: Optimalna oskrba s vodo
Eden ključnih vidikov nege paradižnika je pravilno zalivanje. Po sajenju rastline temeljito zalijemo, vendar le do prvega vzgona rasti. Nato je bolje zalivati zmerno, da rastline globlje zakoreninijo in razvijejo obsežen koreninski sistem. Poleg tega se aroma paradižnikov izboljša, kadar rastline vzdržujemo bolj suhe.
Zalijte jih le takrat, ko zjutraj opazite povešene liste – to je zanesljiv znak žeje. Pazite: presuha zemlja, ki jo naenkrat preveč zalijemo, povzroči razpokanje plodov, zlasti pri tanjskolupinastih sortah. V vročih poletnih mesecih boste morda morali segati po kanti vsak dan.
Nasvet 6: Dozorevanje plodov po obiranju
Pravi čas za obiranje nastopi, ko paradižniki razvijejo barvo, značilno za svojo sorto. Jeseni pa temperature hitro padejo in zadnji zeleni plodovi na rastlinah pogosto ne dozorijo pred prvimi slano noči. To ni nobena tragedija: preprosto odrežite plodove s koščkom peclja in jih pustite dozoreti pri 18 do 20 stopinjah Celzija in visoki vlažnosti zraka. Svetloba pri tem ni potrebna.
Izkušeni vrtnarji zraven položijo še kakšno jabolko – sproščeni etilen pospeši zorenje paradižnikov in skrajša čakanje na sočno letino.
