Plevel v vrtu? Tu so okolju prijazne rešitve
Plevel se vztrajno prikrade tja, kjer ga najmanj pričakujemo – med gredice, v razpoke tlaka in med priljubljene vrtne rastline. Odstranjevanje je ena od najmanj priljubljenih opravil v vrtu, a hkrati ena najpomembnejših. Zlasti trde vrste, kot sta šotni grint (Aegopodium podagraria) in navadna pirnica (Elymus repens), znajo biti prava nočna mora, saj ju je izjemno težko dokončno izkoreniniti.
Kateri pristopi so dovoljeni, učinkoviti in hkrati prijazni do okolja? Predstavljamo vam tri preizkušene metode.
1. Ročno odstranjevanje plevela: okopavanje ali pletje
Kdor redno seže po motiki, bo plevelno rast v vrtu dolgoročno in učinkovito obvladal. Pri tej okolju prijazni metodi s kovinskim rezilom plevel odsekate tik pri tleh ali rahlo pod njim. Hkrati rahljate zgornje plasti prsti in iz nje izvlačite neželene rastline.
Koristno je vedeti: Redno okopavanje vam prihrani vsako drugo ali tretje zalivanje! Motika namreč prereže fine kapilarne cevčice v prsti, s čimer preprečite, da bi tla izgubila preveč vlage z izhlapevanjem. Okopavanje pa pomaga le pri enoletnem plevelu in mladih večletnih rastlinah z razvejanimi koreninami.
V zelenjavnem vrtu se motika izkaže kot nepogrešljivo orodje. V okrasnem vrtu pa je bolje plevel plesti – torej rastline skupaj s koreninami potegniti iz zemlje z roko. Regrat (Taraxacum officinale) na primer korenini zelo globoko, zato si pri tem pomagajte z izpuljačem plevela, katerega dolgo rezilo seže natančno in globoko v tla.
Če vam v razpokah tlaka poganjata navadna kislica (Oxalis corniculata) ali mah, ju odstranite z razpokačem ali trpežno žično ščetko. Pozor: sredstva za uničevanje plevela so na utrjenih površinah, kot so poti, dovozi in terase, prepovedana, saj ob dežju aktivne snovi zlahka pronicajo v podtalnico ali bližnje vodotoke. Ko so razpoke očiščene, jih zapolnite s posebnim protiplevilnim fugirnim peskom.
2. Uničevanje plevela s toploto
Praktično in hitro: na utrjenih površinah lahko plevel uničite s termičnimi pripomočki za sežiganje ali s polivanjem z vrelo vodo. Pri sežiganju posebne gorilnike vodite nad prizadeta mesta, dokler se listi ne razbarvajo v mat zeleno barvo. Toplota uniči celice listov in poganjkov, zato plevel odmre nad zemljo.
Slaba plat te metode je, da toplota ne doseže korenin, zato rastline pogosto znova poženejo že po enem do dveh tednih. Pri tej metodi je potrebna velika previdnost v vročem in suhem vremenu – nevarnost požara je resnična. Podoben učinek kot sežiganje ima prelivanje z vrelo vodo.
3. Borova lubje kot zastirka proti plevelu
Zastirna plast iz sekljane lubje učinkovito zavira kalitev plevela v gredicah. Zlasti borova lubje, bogata z živalnimi snovmi, preprečuje kalitev semen mnogih plevelnih vrst. Zastirko razporedite po gredicah v debelini vsaj petih centimetrov, takoj ko posadite rastline.
Pred nanašanjem priporočamo gnojenje s rogovinskimi kosmiči, s čimer nadomestite pomanjkanje dušika, ki nastane zaradi razgradnje lubja v tleh.
Pomembno: pred uporabo te metode preverite, ali vaše rastline dobro prenašajo zastirko iz lubja. Kot splošno pravilo velja, da vse gozdne rastline in rastline gozdnega roba (torej tiste, ki uspevajo v senci) brez težav prenašajo mulčiranje.
Previdno: sol in kis nista dobra rešitev!
Ne glede na to, ali gre za utrjene ali zasajene površine – domača sredstva iz soli in kisa niso primerna za zatiranje plevela. Kuhinjska sol se namreč usede na liste in jih izsuši, medtem ko ocetna kislina glede na koncentracijo poškoduje rastline in talno življenje ter ob redni uporabi zakisa prst.
Po zakonu o varstvu rastlin smete uporabljati izključno sredstva za varstvo rastlin, ki so odobrena za posamezno področje uporabe. Zato – če že posežete po kemičnih sredstvih – izberite le preizkušene in registrirane izdelke iz specializiranih trgovin.
