Na kratko: Kako lahko razmnožimo praproti?
Praproti z razvejanimi koreničami se preprosto razmnožijo z delitvijo. Idealen čas za to je spomladi. Praproti, kot so kraljevska praprotnica (Osmunda), ščitasta praprotnica (Polystichum) in zlatobradičnata praprotnica (Asplenium ceterach), razmnožujemo pozno poleti z brstiči, ki se pojavijo vzdolž srednje žile na spodnji strani listov. Poleg tega je mogoče praproti poleti razmnožiti s sporami – torej z rastišči spor na spodnji strani listov. Vendar pa je ta metoda razmnožitve zamudna in ne uspe vedno.
Kako razmnožiti praproti z delitvijo?
Najenostavnejša metoda razmnoževanja praproti je delitev. Deluje pri vseh praprotih s široko razvejanimi koreničami, ki imajo več glavic korenin oziroma rastnih brstov. Spomladi previdno izkopljemo praproti skupaj s korenikami.
Manjše praproti razdelimo z lopato tako, da odrežemo kose velikosti dlani z vsaj dvema rastnima brstoma. Pri večjih praprotih, kot je npr. navadna nojevka (Matteuccia struthiopteris), zgodaj spomladi popolnoma odkrijemo korenikovje in ga razrežemo na več kosov, od katerih vsak vsebuje vsaj en rastni brst.
Posamezne kose posadimo v lonce z revno setveno zemljo in jo ohranjamo vlažno. Lonce čez zimo hranimo na svetlem in v prostoru brez mraza. Naslednje spomladi praproti presadimo na gredo.
Razmnoževanje z brstiči
Ni vsaka vrsta praproti primerna za delitev. Med redkimi izjemami so kraljevska praprotnica (Osmunda), ščitasta praprotnica (Polystichum) in zlatobradičnata praprotnica (Asplenium ceterach), ki se razmnožujejo s sporami ali brstiči. Razmnoževanje z brstiči, ki se pojavljajo na spodnji strani listov vzdolž srednje žile, je enostavnejše kot sejanje.
Odvisno od vrste praproti so brstički točkaste, črtaste ali ledvičaste oblike. Polno razviti so pozno poleti – takrat je pravi čas za začetek razmnoževanja.
Korak za korakom: Razmnoževanje praproti z brstiči
- 1. korak: List ščitaste praprotnice z brstički položimo plosko na zemljo. Kot alternativa lahko list odtrgamo od matične rastline in ga položimo v setveno posodo na negnojeno zemljo.
- 2. korak: List na več mestih pritisnemo na zemljo z žičnatimi sponkami, da se v nekaj tednih razvijejo korenine in novi listi.
- 3. korak: Zakoreninjene mlade rastline po nekaj tednih odrežemo z nožem in jih presadimo v lonce z vlažno, šotno zemljo.
Kako razmnožiti praproti s sporami?
V vrtu se mnoge praproti razmnožujejo s sporami, ki se nahajajo na spodnji strani lista. Namensko sejanje za gojenje pa pri praprotih ne uspe vedno. Če želimo praproti razmnožiti s sporami, poleti odrežemo list, na katerega spodnji strani je viden in tipljiv droben prah.
List položimo s stranjo s sporami navzdol na list papirja. Pustimo ga dva dni pri miru – takrat bo večina spor odpadla. Drobcene spore nato stresemo s papirja v plitvo setveno posodo, napolnjeno z revno setveno zemljo.
Pozor: Spore so izjemno drobne in odletijo že ob najmanjšem pihu vetra! Spore, ki kalijo na svetlobi, raztresemo po zemlji in vse porosimo z razpršilko za vodo. Posodo pokrijemo s prozorno folijo ali pokrovčkom. Substrat ohranjamo vlažen in ga redno prezračujemo, da preprečimo plesen.
Vzgoja praproti iz spor je zelo dolgotrajna in žal ne uspe vedno. Po pribl. enem letu lahko mlade rastline posadimo na gredo.
Pravo rastišče za praproti
Ker večina praproti naravno raste v gozdu, jim ustrezata humusna, rahla prst, ki je enakomerno vlažna, a ne nagnja k zastajanju vode. Takšne pogoje v vrtu najlaže ustvarimo tako, da jesensko listje pod drevesi in grmovjem vsako leto pustimo gniti.
Manjša skupina praproti daje prednost kamnitemu terenu. Zlatobradičnata praprotnica (Asplenium ceterach), jelenov jezik (Asplenium scolopendrium) in rebrastka (Blechnum spicant) se dobro počutijo v skalnjaku, rjava sršajka (Asplenium trichomanes) in navadna sladična (Polypodium) pa se zadovoljita celo z ozkimi razpokami v zidovih. Z izjemo zlatobradičnate praprotnice potrebujejo tudi praproti v skalnjaku dovolj vlage in sence ter jih je treba posaditi v zavetju sence dajočih kamnov. Pri optimalnih razmerah so praproti izjemno dolgožive in nezahtevne.
Praproti v vrtu
Raznolikost praproti ponuja nešteto možnosti za uporabo v vrtu. Glede na velikost in obseg jih lahko posadimo v ospredju ali ozadju grede, pokrijemo z njimi krožišča dreves ali ozelenimo suhe zidove. Gosperina praprotnica (Athyrium) ali šopasta ščitnica (Polystichum setiferum) že v majhnih skupinah oživita polsenčna mesta pod listavci in grmovjem.
Z razraščajočimi vrstami, kot so pavji lisičji rep (Adiantum pedatum), moška praprotnica (Dryopteris filix-mas) ali navadna nojevka (Matteuccia struthiopteris), lahko ozelenimo večje senčne površine. Impresivna kraljevska praprotnica (Osmunda regalis) pa se najboljše uveljavi kot soliterna rastlina na izpostavljenem mestu.
