Zakaj je visoka greda odlična naložba za vsak vrt
Vrtnarjenje zveni naporno za hrbet? Sploh ne! Ko si postavite visoko gredo, lahko po mili volji sadite, negujete in žanjete pridelek – brez nenehnega sklanjanja. Toda pri gradnji in polnjenju grede se izogibajte trem napakam, ki jih pozneje preprosto ni mogoče popraviti.
Napaka 1: Visoka greda ni obložena od znotraj
Če gradite visoko gredo iz smrekovega ali borovega lesa, les ne sme priti v neposreden stik z zemljo v gredi. Celo impregnirano lesje namreč po le nekaj letih v vlažni zemlji začne gniti in greda postane neuporabna.
Les macesna ali duglazije je bistveno bolj odporen in brez težav zdrži mnogo let – a tudi ta sčasoma strohni. Zato pred polnjenjem gredo preventivno obložite od znotraj z ribniško folijo. Še boljša rešitev je nodulirana drenažna folija, ki preprečuje nastajanje kondenza med lesom in folijo.
Folijo pritrdite izključno ob zgornjem robu grede z vijaki ali žebljički – ne po celotni stranski steni. Vsak žebelj skozi folijo namreč pomeni potencialno šibko točko. Ko gredo napolnite, zemlja sama pritisne folijo ob steno.
Visoka greda naj ima idealno neposredno zvezo s tlemi v vrtu. Za zaščito pred rovkami pa obvezno zaprite dno grede z drobnooko voliersko mrežo – navadna zajčja mreža teh nezaželenih glodavcev ne ustavi.
Napaka 2: Visoka greda je preširoka
Idealna višina visoke grede je med 80 in 100 centimetri. Pri širini pa velja preprosto pravilo: z obeh strani morate brez pripomočkov brez napora seči do sredine grede.
Glede na višino vrtnarjev je optimalna širina около 120 centimetrov, največ pa 130 centimetrov. Če je greda širša, se boste morali neprijetno raztezati ali celo stopiti na stopničko. Pri dolžini grede je edina omejitev razpoložljiv prostor – za priličen pridelek so se grede z dolžino dveh metrov izkazale kot najbolj praktične.
V visoki gredi uspevajo solate, zelišča in zelenjava na priročni višini. Širina mora biti takšna, da vrtnarjenje ostane udobno.
Napaka 3: Visoka greda stoji v senci
Visoka greda mora stati na polno sončnem mestu, da zelišča in zelenjava, ki večinoma ljubijo toploto, optimalno uspevajo. V skrajnem primeru zadostuje tudi lega v blagih polsencah, kjer je sonce zastrto le eno ali dve uri na dan.
Postavite jo tako, da boste do nje imeli dostop z vseh strani. Prav tako je priporočljivo, da je zavarovana pred vetrom vsaj z ene, še bolje z dveh strani – mnoge rastline oziroma vrste zelenjave v vetrovnih razmerah slabše rastejo ali naredijo manj plodov.
Lokacijo izberite pred gradnjo oziroma preden gredo napolnite s kompostom in organskim materialom. Ko je enkrat polna, je tako težka, da je ne morete več premikati.
