Nega paradižnika zahteva pozornost in prave prijeme
Paradižnik sodi med najbolj zahtevne vrtnine, kar zadeva nego. Bodisi okrogel, podolgovat ali jajčast – poleti je to naša najljubša plodovka. Ko sadike po zadnjih spomladanskih pozebah preselimo na prosto, se začne resna nega paradižnika. Pravi pristopi vodijo do zdravih rastlin in bogatega pridelka.
Nasvet 1: Usmerjanje rasti paradižnika
Za stabilno in varno rast potrebujejo vse sorte paradižnika – razen grmičastih – oporo za vzpenjanje. Spiralne palice je najbolje zabiti v zemljo že ob sajenju. Če se glavni poganjki ne vzpenjajo sami od sebe, jih med rastno dobo sproti navijamo skozi navoje.
Namesto spiral lahko poslužimo vrvic ali ravnih palic. Izsesavanje stranskih poganjkov olajša pritrditev rastlin na oporo. Redno pregledujte rastline in odstranjujte stranske poganjke v pazduhah listov – to počnite po možnosti zjutraj, da se rane čez dan posušijo. Dodatna prednost tega ukrepa je, da rastlina svojo energijo usmeri v tvorbo velikih in aromatičnih plodov.
Nasvet 2: Pomoč pri opraševanju
Že maja, ko se v pazduhah listov pojavijo majhni rumeni cvetovi, lahko aktivno pospešite razvoj paradižnika. Cvetovi so dvospolni – vsebujejo tako moške kot ženske organe in se opraševajo sami. Na prostem poskrbita za opraševanje veter in žuželke.
V rastlinjakih pa je gibanje zraka pogosto nezadostno in žuželke imajo omejen dostop do cvetov. Tam lahko sami pomagate pri opraševanju tako, da dvakrat tedensko pretresete cvetove. Nekateri vrtnarji si pomagajo z vibrirajočo glavo električne zobne ščetke, ki jo naslonijo tik nad cvetom. Ta ukrep priporočamo od odpiranja cvetov do nastanka plodov.
Nasvet 3: Pravilno gnojenje paradižnika
Za optimalno rast paradižnik nujno potrebuje zadostno preskrbo s hranili. Te rastline z visokimi hranilnimi zahtevami najbolje uspevajo v humoznih tleh. Že pred sajenjem razporedite tri do pet litrov komposta na kvadratni meter in v tla vdelajte rogove v prahu.
V glavnem rastnem obdobju junija in julija gnojite vsakih dva do tri tedne – bodisi s kalijevim in magnezijevim gnojilom za paradižnik (30 do 50 gramov na kvadratni meter) ali s samostojno pripravljeno koprivno oz. gabezovo juho, ki jo dodate k zalivalni vodi. Dušikova gnojila so manj primerna – spodbujajo rast listov, a zmanjšujejo tvorbo cvetov in plodov.
Kadar niste prepričani o hranilni sestavi tal, je priporočljiva analiza tal. Pomanjkanje ali presežek hranil se kaže na listih: svetlo zeleni listi kažejo na pomanjkanje dušika, temno zeleni na njegov presežek. Ozki, rdečkasti ali rjavo-vijoličasti listi so lahko znak pomanjkanja fosforja, posušeni robovi listov pa pomanjkanja kalija. Zvijanje listov lahko nakazuje presežek hranil.
Nasvet 4: Preprečevanje glivičnih bolezni na paradižniku
Ena najbolj zloglasnih bolezni paradižnika je plesni na listih in rjava gniloba, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans. Med simptome sodijo rjavkaste lise na listih in steblih, ki se ob vlažnem vremenu hitro širijo.
Za preprečevanje bolezni paradižnik vsako leto sadimo na drugo mesto v vrtu. Priporoča se zavetno mesto pod streho in vsaj 60 centimetrov razmika med rastlinami, da se listi hitro posušijo. Zalivajte s šibkim curkom pri koreninah in pazite, da voda ne pljusne na liste. Preventivno lahko odrežete spodnje liste dobro razvitih rastlin – največ tri liste na rastlino na dan. Ob prvem opažanju okužbe takoj odstranite in zavrzite prizadete liste in plodove.
Nasvet 5: Optimalna oskrba paradižnika z vodo
Pravilno zalivanje je ključen del nege paradižnika. Po sajenju rastline temeljito zalijemo, a le do prvega rastnega sunka. Nato je bolje zalivati zmerno, da rastline globlje ukoreninijo in razvijejo obsežen koreninski sistem.
Aroma plodovke se izboljša, kadar so rastline raje nekoliko suhejše. Zalijte le takrat, ko rastline zjutraj povesijo liste. Pozor: če preveč namočite popolnoma izsušena tla, pri tankoluščnatih sortah plodovi pogosto razpokajo v obliki obročev. V vročih poletnih mesecih bo morda treba zalivati vsak dan.
Nasvet 6: Dozorevanje plodov po obiranju
Pravi čas za obiranje nastopi, ko paradižnik razvije sorto značilno barvo. Jeseni temperature hitro padejo in zadnji zeleni paradižniki na rastlinah pogosto ne dozorijo pred prvo zmrzaljo. To ni težava: odrežite jih s kosom stebla in jih pustite dozoreti pri 18 do 20 stopinjah Celzija in visoki vlažnosti zraka. Svetloba pri tem ni potrebna.
Izkušeni vrtnarji k njim položijo še nekaj jabolk – etilen, ki ga jabolka oddajajo, pospeši zorenje paradižnika in rezultat bo presenetljivo dober.
