Plevel v vrtu – zakaj ga je treba poznati, da bi ga obvladali
Vsak vrtičkar pozna pregovor: plevel ne pogine. In resnica je – plevel je rastlina, ki raste tam, kjer je nezaželena, in tekmuje s kulturnimi rastlinami za hranila, vodo in prostor. Navadna slak (Convolvulus arvensis) na primer zna povsem zadušiti sosednje rastline. Toda bolj ko razumete strategije plevela, učinkoviteje se boste z njim spopadli.
Nasvet 1: Koreninasti plevel skrbno izkopljite
Pri koreninastem plevelu morate zares prijeti za korenino – dobesedno. Pirika (Elymus repens), navadna slak (Convolvulus arvensis) in navadna regačica (Aegopodium podagraria) spadajo med najbolj nadležne vrste, saj vsak pozabljeni koreninički odrastek požene znova. Takšen plevel morate izkopati skupaj s podzemnimi izrastki – za to je idealna kopalna vilica.
Pri regačici dobro pride trozoba motika, s katero sežete globoko pod razvejan koreninski sistem. Navadna regrat (Taraxacum officinale) razvije globoko kolčasto korenino, ki jo najlažje odstranite s posebnim izpuljevalcem plevela. Plazeča zlatica (Ranunculus repens) ima koreninski sistem, ki seže do 50 centimetrov globoko – pri kopanju bodite pozorni, da ujamete žive izrastke na vozliščih listne osnove. Ker je zlatica strupena, je pri pletju priporočljivo nositi rokavice, saj njene snovi pri občutljivih ljudeh povzročijo draženje kože.
Nasvet 2: Plevel iz semen odstranite, preden osemeni
Dlakava preprotnica (Cardamine hirsuta), navadna mokrica (Stellaria media) ali navadni srebot (Senecio vulgaris) po cvetenju bliskovito razvijejo semena in se v ogromnih količinah razširijo po vrtu. Ključno je, da jim preprečite osemenjevanje. Redno okopavanje jih učinkovito drži v šahu. Za to vrsto plevela zadostuje navadna okopalna motika. Po dežju, ko je zemlja vlažna, jih je najlažje preprosto potegniti ven z roko.
Nasvet 3: Plevel odstranjujte dosledno in vztrajno
Preden uredite novo gredo, je nujno temeljito očistiti površino plevela. Če je zemlja zelo zaraščena, na primer z regačico ali preslico (Equisetum arvense), pomagalo pokriti območje s črno folijo za daljše obdobje – to rastlinam odvzame svetlobo in jih zatre.
Ne pozabite, da je plevel tudi pokazatelj stanja tal. Zbita tla morda potrebujejo temeljito izboljšanje, ne le eno pletje. Učinkovito pletje pomeni vztrajnost – posebej spomladi in jeseni, ko po sušnem poletju prvi dež sproži nov val rasti. Takrat je čas za redno okopavanje in izpuljevanje.
Nasvet 4: Ne mečite vsega plevela na kompost
Koreninastega plevela v nobenem primeru ne odlagajte na kompost. Tako kot v zemlji se lahko iz vsakega drobca korenine razvije nova rastlina. Ko potem razporedite kompost po gredi, s seboj prinesete plevel nazaj v vrt. Podobno velja za dozoreli semenski plevel – nekatere vrste lahko na kompostu dozorijo celo med razpadanjem, semena pa bodo vzklila ob prvi priložnosti.
Drugače je s kompostom iz prodajnih vrtnih centrov ali zbiralnic odpadkov – ta se obdela pri visokih temperaturah, pri katerih korenine in semena plevela propadejo. Koreninasti plevel je torej najboljše odvreči med mešane odpadke. Semenski plevel pa odložite na kompost le, dokler je še zelen in brez cvetov. V zelenjavnem vrtu ga po okopavanju preprosto pustite na gredi kot zastirko – idealno na suh dan, ko bo na soncu hitro uvenelo.
Nasvet 5: Od okopalne vilice naravnost na mizo
Mnoge rastline, ki jih imamo za plevel, so v resnici okusna divja zelenjava. Sveže poganjke regačice ali mlade koprive lahko takoj uporabite v quiche. Regrat, ki ga nameravate kmalu iztakniti, spomladi za kakšen teden pokrijte z loncem – v temi pobelelo listje je v solati še posebej fino.
Poznavanje narave plevela in doslednost pri odstranjevanju sta ključna za urejen in zdrav vrt. Z nekoliko prakse boste plevel imeli trdno pod nadzorom – ne da bi se pri tem pretirano naprezali.
