Uvod: Jagode iz lastnega vrta
Malo stvari se lahko primerja z okusom sveže obranih jagod iz lastnega vrta. A da bo letina res obilna, se je treba izogniti petim pogostim napakam pri negi, ki marsikateremu vrtičkarju pokvarijo sezono.
Napaka 1: Gnojenje jagod z vrtnim kompostom
Vrtni kompost ima praviloma visoko vsebnost soli, kar jagodnim rastlinam bolj škodi kot koristi. Korenine jagod so namreč občutljive na sol, zato bodite previdni pri večjih odmerkih komposta. To velja zlasti takrat, ko je kompost sestavljen pretežno iz kuhinjskih odpadkov, kosov trate in drugega zelnatega rastlinskega materiala.
Čim bolj lesnat je izvorni material, tem nižja je vsebnost soli v kompostu. Idealen je listni kompost. Zrel vrtni kompost iz uravnotežene mešanice materialov ne deluje kot gnojilo, temveč izboljšuje strukturo tal. Plast komposta debeline tri do pet centimetrov, previdno vdelana v tla, povečuje vsebnost humusa, krepi zadrževanje vode in spodbuja talno življenje.
Jagodne rastline so izvorno rastline gozdnega roba, ki v naravi rastejo na humusnih tleh. Humusnost pa ne pomeni pretirane hranilnosti.
Mnogi vrtni kompostni mešanici vsebujejo veliko dušika. A previsoke količine dušika pri jagodah dokazano zmanjšujejo pridelek – rastline bujno poženejo listje, cvetenja je manj, tveganje za sivo plesen pa se poveča. Pomembnejše od gnojil za rast je kalij, ki ga vsebujejo organska jagodna gnojila z nizko vsebnostjo soli. Kalij namreč spodbuja tvorbo plodov.
Napaka 2: Staro listje po obiranju ni bilo odstranjeno
Staro listje po nepotrebnem jemlje rastlini moč in zavira novo razraščanje. Jagode, ki jih ne počistite, postanejo bolj dovzetne za glivične bolezni. Po prvi polni letini porežite staro listje – poseg lahko sega vse do srca rastline. Odstranite tudi vse brke, razen če nameravate vzgojiti nove sadike iz odcepkov.
Staro, posušeno in poškodovano listje odvrzite v odpadke, ne pa v kompost – sicer tvegate vnos bolezni v vrt.
Napaka 3: Jagode po sajenju niso bile dovolj zalivane
Dobra oskrba z vodo novoposajenim jagodnim rastlinam pomaga razviti koreninski sistem, ki bo pozneje optimalno preskrboval liste, cvetove in plodove. Dokler se sveže posajene jagode ne ukoreninijo, je redno zalivanje še posebej pomembno. Toda tudi že vzpostavljene rastline je treba od pomladi, ko poganjajo brste, do razvoja plodov enakomerno ohranjati vlažne – to zagotavlja tvorbo velikih plodov.
Pazite pa na pretirano vlago, ki lahko spodbudi bolezni in škodljivce. Zalivajte čim manj po listih in nikoli neposredno v srce rastline. Pri sajenju poskrbite, da srčni brst nekoliko štrli nad tlemi, da se listje hitreje osuši.
Napaka 4: Preobilno gnojenje jagod spomladi
Intenzivno gnojenje spomladi pogosto zmanjša pridelek plodov. Namesto cvetenja enkrat plodne jagodne rastline pri preveč dušiku tvorijo ogromno listja. Zadostujeta že dva grama dušika na kvadratni meter. Pri večnamenskih NPK-gnojilih računajte s približno 16 grami na kvadratni meter.
Pomembnejše je, da enkrat plodne jagode pognojite po letini poleti, po možnosti z jagodnim gnojilom. Prav takrat namreč oblikujejo cvetne zasnove za naslednje leto. Če ste jagodišče uredili poleti, počakajte z gnojenjem, dokler se ne pokažejo prvi novi listi – to se navadno zgodi po okoli treh tednih.
Večkrat plodne jagode potrebujejo več gnojila. Med sezono jim vsaki dve tedni dodajte približno pet gramov organskega jagodnega gnojila na rastlino. Jagode v loncih ali zabojih na balkonu in terasi lahko gnojite celo tedensko, pri čemer je priročno tekoče gnojilo za cvetnice, ki ga dodajate vodi za zalivanje.
Napaka 5: Jagode niso bile pokriti z zastirko
Jagode imajo rade sonce na vrhu in senco pri tleh. Tej njihovi prvobitni naravi, saj so rastline gozdnega roba, najbolje ustrežemo z zastiranjem z slamo. Pod plastjo zastirke ostane območje korenin lepo vlažno. Poleg tega zaščita tal pred izsušitvijo poskrbi, da plodovi ležijo suho in ostanejo čisti.
