Zakaj je navadni regač tako težaven plevel?
Navadni regač (Aegopodium podagraria) je prava nočna mora vsakega vrtičkarja. Ko se ta izjemno agresivna dvokaličnica enkrat naseli v gredi, se je skoraj nemogoče znebiti. Raste z neverjetno hitrostjo in izpodriva gojene rastline.
Koreninski plevel je posebej zahrbtnen, ker vsak še tako majhen košček korenine znova požene. Odstranjevanje vseh korenin ali neprestano puljenje je pravo sizifovo delo. Pametnejša strategija je, da regaču postavimo enakovredne tekmece.
Primerne so tekmovalne trajnice, ki rastejo prav tako hitro in bujno. Vrste, ki same tvorijo poganjke in se rade podivjajo, lahko na dolgi rok izpodrinejo regača. Tu je pet trdovratnih nasprotnikov.
1. Rumena mrtva kopriva ‚Florentinum‘
Rumena mrtva kopriva ‚Florentinum‘ (Lamiastrum galeobdalon) je klasična rešitev za problematične sencnate predele vrta. In prav tam jo lahko učinkovito uporabimo tudi proti regaču. S pomočjo poganjkov in dolgih vrež ta maja rumeno cvetoča rastlina v kratkem času ustvari goste sestoje, skozi katere trden regač preprosto ne more prerasti.
Z 12 do 15 rastlinami na kvadratni meter lahko regača hitro potisnemo nazaj. Vitalni pokrivači tal regaču odvzamejo potrebna hranila in vodo. Pred takšno konkurenco mora kapitulirati celo regač.
2. Mali kavkaški gabez
Mali kavkaški gabez (Symphytum grandiflorum) je neomajni pokrivač tal. Ta talna pokrivka z groblastimi listi, ki jo imenujemo tudi brodova košutnica, tvori močne poganjke. Podobno kot regač se lahko obnovi iz vsakega košička korenine.
V tekmovalnem boju proti regaču na sončnih do polsencnatih mestih plevel izgubi pred žuželkam prijazno vrsto gabeza. Uporabite jo lahko tudi za pripravo krepčilnih rastlinskih gnojil. Zdrave, vitalne rastline so najboljša zaščita pred regačem.
Primerne so tudi druge vrste iz iste družine, na primer dobro meter visoka, zelo bujno rastoča Symphytum peregrinum ‚Pagels Blau‘ z azurno modrimi cvetovi, ki prav tako uspešno zatira regača.
3. Plazeča kozja kreč
Plazeča kozja kreč (Doronicum pardalianches) je še malo znana sestra priljubljenega rumeno cvetočega pomladnega cveta kozje kreči (Doronicum orientale) iz kmečkih vrtov. Za razliko od gručasto rastoče kozje kreči ta vrsta tvori poganjke in pokriva cele površine s svojimi bujnimi listi.
Plazeča kozja kreč je zato odlična za podivjanje v svetlih, suhih senčnih predelih z rahlo humusno prstjo, kjer regač prav tako veselo poganja. Rastlina sicer po dolgi cvetitvi od maja do junija za kratek čas odleži, a že jeseni spet požene in prezimi z zelenim listjem. To je odločilna prednost.
Spomladi regač potrebuje svetlobo za poganjanje. Pod gosto listno odejo plzeče kozje kreči mu tega primanjkuje.
4. Kačja dresen
Kačja dresen (Bistorta amplexicaule) ne navdušuje le s čudovitimi cvetnimi klasi, ki cvetijo dolgo obdobje od poletja do prvega mraza. Ima tudi ogromno velikih, široko suličastih listov, pod katerimi gručasto-grmiče rastline regača dobesedno pokopljejo. Zaprta listna odeja povzroči, da regač zakrni in propade.
Proti močnemu, gomoljastemu koreninskemu spletu kačje dreseni regač nima nobenih možnosti. Kačja dresen je uporabna od roba ribnika do gredice.
5. Balkanski krvomočnica ‚Czakor‘
Balkanska krvomočnica (Geranium macrorrhizum) tvori goste preproge z aromatičnim listjem, za katero nekateri pravijo, da diši, spet drugi, da neprijetno vonja. Regača pa balkanska krvomočnica ne preganja z vonjem, temveč z izjemno rastno silo. Posebej vitalna je sorta ‚Čakor‘, ki vijolično-rožnato cveti na vseh legah od sonca do polsence.
Če sadimo dovolj gosto in posadimo ducat rastlin na kvadratni meter, regač preprosto nima prostora za preboj. Ta strategija pokrivanja tal je ena najučinkovitejših pri dolgoročnem zatiranju regača na vrtu.
