Nega malin se začne pri pravi lokaciji
Sladke, sočne in polne vitaminov — maline so prava poslastica vrta in razmeroma nezahtevne za gojenje. Če se izognete tem trem pogostim napakam pri negi, vas čaka bogata in okusna letina.
Napaka 1: Napačna lokacija za maline
Nega malin se dejansko začne že pri izbiri ustreznega mesta. Na neprimernih tleh maline preprosto ne rastejo z veseljem — to velja tudi takrat, ko jih presajate. Ljubijo rahla, globoka in predvsem s humusom bogata tla. Vrednost pH med 5,5 in 6 jim odlično ustreza, saj rahlo kisla zemlja podpira njihovo rast.
Težka glinasta ali zastojno mokra tla pa so za maline prava mora. Kjer voda stoji, glivične bolezni na koreninah in poganjkih ne zamudijo dolgo. Kdor ima glinasta tla, pa vseeno ne sme obupati — pri sajenju preprosto izboljšajte tla z zrelim kompostom v razmerju 1:1 in primešajte še solidno količino grobega peska.
Maline idealno rastejo v vrstah in potrebujejo oporo iz napetih žic, ob kateri se vzpenjajo v višino.
Napaka 2: Izpuščena plast zastirke
Zastirka ni koristna samo na gredicah z trajnicami — enako velja pri negi malin. Ker so maline po izvoru gozdne rastline, so navajene na rahlo plast organskega materiala na površini tal. Večcentimetrska plast zastirke iz rahlo posušene trave, zastiralne zemlje ali slame posnema naravno odpadanje listja v gozdu.
Slamo ali grobi lubje kot zastirko vedno kombinirajte z rogovi v prahu, da tlom zagotovite dovolj dušika in preprečite njegovo pomanjkanje. Zastirka deluje kot sončnik — ohranja vlago v tleh in poskrbi za dobro počutje talnih organizmov. To je še posebej pomembno, ker maline korenijo zelo plitvo in ne dosežejo globljih, z vodo bogatejših plasti tal.
Zastirka sicer ne prepreči plevela v celoti — semena, ki priletijo z vetrom, bodo vzklila kljub vsemu, koreninski pleveli pa zastirke ne jemljejo resno kot oviro. Prednost pa vseeno ostaja: sveže vzklile plevelne rastline je iz rahle zastirke precej lažje potegniti kot iz strnjenih tal.
Napaka 3: Nepravilno rezanje malin
Največja napaka pri negi malin je, da rezanja sploh opustite in pustite rastlino, da raste nenadzorovano na vse strani. Obstajata dve vrsti: poletne maline in jesenske maline. Nega je pri obeh v večji meri enaka, razlikujeta pa se v času zorenja in načinu rezanja.
Poletne maline rodijo na poganjkih iz prejšnjega leta, jesenske maline pa že na letošnjih. Obe vrsti vsako leto poženeta celo vrsto novih poganjkov neposredno iz osnove rastline.
- Poletne maline: pustite le šest do osem poganjkov na rastlino, ostale odrežite tik nad tlemi. Pomembno: ne odrežite dveletnih poganjkov, sicer naslednje leto ne bo letine.
- Jesenske maline: rez je precej radikalnejši — vse poganjke lahko odrežete tik pri tleh.
Pravi čas za rezanje je po obiranju: pri poletnih mallinah od konca julija, pri jesenskih pa ob milih zimskih dneh.
Malinin hroščev in kako se mu izogniti
Pri negi malin se pogosto srečamo s malinskim hroščem, ki sadje napravi červivasto. Svoje jajčeca odlaga že v cvetove, izlegle ličinke pa se zajedajo skozi plod in ga naredijo neprijetnega za uživanje. Kjer so ti hrošči redno prisotni, je pametno posaditi jesenske maline — te so namreč neobčutljive. Ko začnejo cveteti sredi julija, je hrošč že zdavnaj zaključil z odlaganjem jajčec in ne napada več cvetov.
