Sroboti – lepota, ki si jo vsakdo želi
Sroboti, znani tudi pod latinskim imenom Clematis, spadajo med najlepše in najbolj priljubljene plezalke v vrtu. Mnogi vrtnarji jih imajo za zahtevne – a to brez pravega razloga. S pravimi napotki boste leta in leta uživali v razkošnem cvetenju.
Nasvet 1: Preprečevanje venenja
Velikocvetne hibride, kakršna je sorta ‚Niobe‘, pogosto napade glivična bolezen, ki povzroči, da nadzemni del rastline popolnoma odmre. Poleg pravilne izbire rastišča in temeljite priprave tal pomaga le redno pregledovanje, zlasti v poletnih mesecih.
Prizadete rastline takoj odrežite tik nad tlemi – navadno znova poženejo, če so bile zasajene dovolj globoko (glejte nasvet 2).
Nasvet 2: Pravilna zasaditev srobotov
Ključnega pomena je globoka, humusna tla, ki so enakomerno vlažna, a ne preveč mokra. Pred sajenjem obilno dodajte zrel listnični kompost in vrtno zemljo. Pri neprepustnih, ilovnatih tleh zaščitite občutljive korenine pred zastajanjem vode s plastjo gradbenega peska na dnu sadilne jame.
Velikocvetne hibride posadite tako globoko, da se prvi par popkov nahaja pod površino tal. S tem znatno povečate možnost, da bo rastlina po morebitnem napadu venenja znova odgnala.
Nasvet 3: Idealno rastišče
V naravi divji sroboti rastejo pretežno na sončnih gozdnih robovih in posvetlinah. Čeprav so se v vrtnih sortah spremenili velikost in barva cvetov, zahteve glede rastišča ostajajo enake. Radi imajo polusenčno lego z jutranjo ali večerno sonco ter hladen, senčen predel za korenine.
Koristni nasvet: okrog svojih srobotov posadite praproti ali velikolistne gozdne trajnice, kot so funkije ali rogersia – te bodo naravno senčile koreninski predel.
Nasvet 4: Prava opora za plezanje
Vsi sroboti se oprijemajo z listnimi viticami – to so podaljšani listni peclji, ki se ovijejo okrog opore in tako pritrdijo tanke poganjke. Idealna opora za clematis je zato sestavljena iz čim tanjših, pretežno navpično postavljenih palic ali letev.
Pomembno je, da so elementi opore dovolj tanki, ker se vitica ne more oviti okrog predebele konstrukcije. Kovinski obelisk ali lesena mreža z drobnimi odprtinami sta odlični rešitvi.
Nasvet 5: Gnojenje srobotov
Pri gnojenju velja: sroboti shajajo z razmeroma malo hranil. V naravi so odvisni od tega, kar mikroorganizmi sprostijo iz jesenskega listja in odmrtih rastlinskih delov. Enkrat spomladi dodajte dve do tri litre zorjenega komposta – to povsem zadostuje.
Večina divjih vrst ima nekoliko višje potrebe po apnu. Vsakih dve leti pozimi raztresite pest vrtniškega apna ali alg okrog korenin.
Nasvet 6: Sroboti in penzeče vrtnice
Penzeče vrtnice in sroboti veljajo za sanjski par v vrtu. Da se bosta obe rastlini enako dobro razvijali, je potrebno nekaj znanja: vrtnico posadite eno do dve leti pred srobotom in med koreninskima predeloma obeh rastlin postavite prepreko, na primer tanko leseno desko.
S tem preprečite, da bi se koreninsi sistemi prepletli in tekmovali za hranila.
Nasvet 7: Pazljivost pri obdelavi tal
Tako kot večina gozdnih rastlin imajo tudi sroboti fino, plitvo koreninski sistem. Zato se v koreninski coni izogibajte vsakršnemu obdelovanju tal. Nezaželene plevele redno pulite z roko; preventivno pomaga mulčiranje z borovim lubjem.
Izogibajte se poškodbam tankih poganjkov, saj s tem povečujete tveganje za okužbo z glivičnimi boleznimi (glejte nasvet 1).
Nasvet 8: Divje vrste so posebej odporne
Divje vrste in njihove selekcije, kot je zlati srobot (Clematis tangutica), so na splošno bujnejše in manj dovzetne za bolezni kot visoko vzgojene velikocvetne hibride. A to ne pomeni, da se morate odpovedati veličastnim cvetovom.
Od italijanskega srobota (Clematis viticella) obstaja na primer veliko barvitih vrtnih form, ki cvetijo obilno, njihovi cvetovi pa so odvisno od sorte le malo manjši od tistih pri hibridih.
Nasvet 9: Kaj pomaga pri težavah s cvetenjem
Če srobot cveti skromno, je vzrok pogosto pomanjkanje svetlobe, na primer pod krošnjo drevesa. Majhni cvetovi navadno kažejo na pomanjkanje vode. Zelenkast odtenek na cvetovih, tako imenovano luksuriranje, se pojavi pri pomanjkanju kalija ali nizkih temperaturah.
Pri nekaterih sortah Viticella pa je ta zelenkasti sijaj sortna lastnost in ne znak težave.
Nasvet 10: Rezanje za bujnejše cvetenje
Pri rezanju srobotov je treba vedeti, da delimo vrtne forme glede na čas cvetenja v tri rezevalske skupine. Čisto poletni cvetači, kot so sorte Viticella, se spomladi odrežejo na višino okoli 30 centimetrov.
Pri divjih vrstah, ki cvetijo spomladi, rezanje navadno ni potrebno. Nekatere velikocvetne hibride cvetijo spomladi na starem in poleti na novem lesu – z zmernim spomladanskim rezanjem spodbudite prvi val cvetenja, z radikalnejšim rezanjem pa drugi, poletni val.
Praktičen nasvet: Rezanje italijanskega srobota
Italijanski srobot uvrstimo v tretjo rezevalsko skupino, kar pomeni, da potrebuje globoko rezanje. Vse poganjke odrežemo tik nad tlemi, preden rastlina spomladi znova požene. Ta pristop zagotavlja obilno cvetenje čez celotno poletje.
