Klematisa – vzpenjavki, ki navdušujeta z bujnim cvetenjem
Klematise so med najatraktivnejšimi vzpenjavkami v vrtu. Bujno rastoče divje vrste, kot sta navadna pavjica (Clematis vitalba) in italijanska pavjica (Clematis viticella), zeleno pokrivajo vrtne ograje in pergole, medtem ko se za obeliske in ločne konstrukcije pogosto izbirajo velikocvetni hibridi klematise. Glede na vrsto in sorto so klematise sicer precej odporne in skromne – vendar se je pri izbiri rastišča in negi teh vzpenjavk treba izogniti nekaterim pogostim napakam.
Napaka 1: Napačna postavitev klematise
Da bi klematise obilno cvetele, potrebujejo dovolj svetlobe – a ne od vrha do tal. V naravi klematise uspevajo na sončnih robovih gozdov, koreninski del pa navadno leži v hladni senci. Da bi bil ta del zaščiten pred vročino in izsušitvijo tudi v vrtu, je osnovo klematise smiselno zasenčiti – z malčem, kamni ali predhodnimi sadikami ne preveč razraščajočih trajnic, kot so funkcije.
Polno opoldansko sonce in premočan veter rastlinam prav tako ne koristita. Primernejša so polsenčna, pred vetrom zaščitena mesta ob oporah, usmerjenih proti vzhodu ali zahodu. Pri sajenju klematise poskrbite, da je tla – podobno kot v gozdu – globoko rahljana, humozna in enakomerno vlažna.
V težkih, ilovnatih tleh se vlaga hitro zastaja – korenine začnejo gniti in uvelost klematise postane bolj verjetna. Zato je priporočljivo v sadilno jamo dodati drenažno plast in izkopano zemljo obogatiti z dobro zrelim kompostom ali humusom.
Napaka 2: Prezgodnje rezanje klematise
Kdor se želi pri rezanju klematise izogniti napakam, si mora dobro zapomniti tri rezalne skupine. Če na primer alpsko klematiso (Clematis alpina) ali gorsko klematiso (Clematis montana) odrežemo jeseni, izgubimo vse cvetne brste.
Obe omenjeni divji vrsti cvetita spomladi in spadata v prvo rezalno skupino: režemo ju le po potrebi, in sicer takoj po cvetenju konec maja, saj v poletju in jeseni že oblikujeta nove brste za naslednje leto. Velikocvetni hibridi klematise navadno cvetijo dvakrat letno, maja/junija in avgusta/septembra. Za uravnoteženo cvetenje jih novembra ali decembra odrežemo na polovico dolžine poganjkov. Da ne bi postali razgaljeni, jih je smiselno vsakih štiri do pet let tudi močneje porezati.
Prav tako ne smemo pozabiti na rezanje čistih poletnih cvetočih vrst, kot sta italijanska pavjica (Clematis viticella) in zlata klematisa (Clematis tangutica): da bi cvetele bujno, jih pozimi močno odrežemo – na 30 do 50 centimetrov.
Praktični videoposnetek: Rezanje italijanske pavjice
Italijanska pavjica spada v tretjo rezalno skupino in jo je treba močno porezati. Pravilni postopek rezanja si oglejte v video navodilih.
Napaka 3: Neustrezna kombinacija klematise z drugimi rastlinami
Pazljivi moramo biti tudi pri izbiri sosednjih rastlin. Dominantne trajnice ali lesnate rastline, kot so plašček (Alchemilla), vijolice (Epimedium) ali balkanski krvomočnica (Geranium macrorrhizum), lahko s časom ogrožajo zlasti tekmovalno šibkejše sorte klematise, kot so velikocvetni hibridi.
Koreninski predel zato predhodno zaščitite z korensko pregrado – na primer z ribniško folijo ali robniki za travo. Za izjemen duo v vrtu veljata plezalne vrtnice in klematise. Da se obe rastlini enako dobro razvijeta, je smiselno tudi pri njiju razmisliti o koreninski pregradi. Poleg tega je priporočljivo, da vrtnice posadite eno do dve leti pred klematiso.
