Kako nevarni so kune?
Kune so razširjene zveri z ostrimi zobmi in kremplji. Toda ali so te živali v resnici nevarne za ljudi in domače živali, ki živijo v bližini?
Družina kun (Mustelidae) je izjemno raznolika – vanjo spadajo dihurji, vidre, skunki, rosomahe, podlasice, nutrije, jazbeci in še mnogo drugega. Ko pri nas govorimo o „kuni“, imamo v mislih predvsem belico (Martes foina), saj je prav ta tista, ki išče bližino človeka in povzroča nemalo preglavic v garažah in kokošnjakih. Medtem ko se kuna drevesnica (Martes martes) zadržuje bolj v gozdovih in se drži na razdalji, velja belica za pravo kulturno sledilko. Pozimi ne spi – je aktivna vse leto. Najdemo jo v mestih, lopa, vrtovih in pod strehami hiš. Kot tatinka kokoši, strašilo mačk in grizljica kablov ima kuna precej slab sloves. Toda ali te živali resno ogrožajo ljudi in hišne ljubljenčke?
Kako nevarne so kune?
Dobra novica je ta, da kune ne spadajo med divje živali, ki bi prenašale bolezni na ljudi ali domače živali. Za razliko od lisice ali rakuna pri belicah niso potrdili parazitov, prenosljivih na človeka – kot so trakavci ali glisti. Nekoliko bolj zaskrbljujoč je virus steklice (Staupe), ki se iz divjih živali lahko prenese na hišne ljubljenčke. Steklina je v Evropi sicer v veliki meri izkoreninjena in ne predstavlja aktualne grožnje. Prav tako kune niso agresivne do ljudi – ob srečanju se bodo najhitreje umaknile. Kljub temu te živali v okolici hiše in vrta niso povsem nenevarne. Zlasti za divje živali v vrtu, hišne ljubljenčke in vozila pomenijo resen izziv, zato jih na marsikaterem mestu prištevajo med škodljivce.
Kaj jedo kune?
Kune spadajo v red psičarjev (zveri). Njihovi ostri zobje in močne čeljusti so odlično prilagojeni lovu na sesalce, ribe in žuželke. Belice so med redkimi vrstami kun, ki se ne hranijo izključno z mesom – so pravi vsejedi. Lovijo manjše do srednje velike sesalce in ptice. Poleti rade dopolnijo jedilnik z jagodami, sadjem in koreninami. V naravi si pridobivajo sloves razbijačev gnezd – radi izplenijo gnezda ptic in veveric, pri čemer ne prizanesejo niti odraslim živalim. Pozimi obiskujejo tudi krmilnice za ptice.
Kune na vrtu
Ker so malo plašne in pretežno nočne živali, redno vdirajo v vrtove. Belice napadejo celo živali, ki so večje od njih samih – denimo zajce ali kokoši. Paničen brezglavni beg ptic v kokošnjaku lahko privede do prave tragedije, saj kuno sprožen ubijalni refleks poganja naprej, dokler so ptice v gibanju. Glodavce in perutnino v zunanjih ogradah je zato nujno dobro zaščititi z vseh strani. Mačke so zagrizeni sovražniki belice. Posebno v času parjenja so te divje živali izjemno agresivne in lahko resno poškodujejo celo bistveno večje mačke. Ugrizne rane in praske se hitro vnamejo, ker kremplji in zobje kun nosijo številne klice. Mačko, ki kaže znake spopada s kuno, nemudoma odpeljite k veterinarju, da se rane temeljito očistijo.
Zakaj kune grizejo kable?
Še ena navada belice je za ljudi zelo nevarna: grizenje kablov in tesnilnih gum v vozilih. Prav ta posebnost ji je prinesla vzdevek „avtomobilska kuna“. Zanimivo je, da to vedenje v resnici nima zveze z všečnim vonjem ali okusom gume in plastike, kot so dolgo menili. Tudi toplota pod motornim pokrovom ni razlog za privlačnost. Gre za teritorialno vedenje – ko kuna v motornem prostoru zazna vonj rivalke, ki je bila tam prej, reagira agresivno in z grizljenjem ter praskanjem skuša odstraniti tuje sledove. Lastnik vozila pri tem plača ceno. Če so v tem boju poškodovane cevi za hladilno vodo ali zavorne cevke, lahko pride do resnih okvar in pomembnih varnostnih tveganj. Statistika za leto 2020 beleži 217.000 primerov škode, ki so jo povzročile kune na vozilih. Mimogrede: bolj ko je avto v pogonu in se premika med različnimi teritoriji kun, večja je verjetnost za poškodbe – kajti avto prestopa meje, ne kuna!
Kune pod streho
Tretji razlog, zakaj belica postane težava za človeka, je njena drznost in pomanjkanje plašnosti. Belice si ne kopljejo lastnih brlogov, temveč zasedejo zapuščena gnezda ali bivališča drugih živali. Podstrešja, obloge, lope in terase so priljubljena skrivališča za te gibčne živali. Zahvaljujoč vitkemu telesu in majhni glavi se zlahka prikradejo skozi najmanjše reže. Mačje lopute so zanje prava vabila. Prisotnost kune pod streho je mogoče zaznati po nočnih zvokih – praskanju in kašljanju – ter po iztrebkih, ki jih kuna odlaga vedno na istem mestu. Med gradnjo brloštev živali prebadajo izolacijski material, delajo luknje v oblogah, odlagajo urin in iztrebke ter vlačijo trupla in gnezditveni material, kar povzroča materialno škodo in izredno neprijetne vonjave.
Kako se zaščititi pred kunami?
Zunanjost hiše je treba zavarovaliti z gosto mrežo – zajčjo ograjo – da postanejo ograje, terase in kolesarnice varjene pred kunami. Posebno pozornost je treba nameniti tlem, saj kune dobro kopljejo, a so tudi odlične plezalke in skakačice. Ogradice za male živali morajo biti zato zaprte tudi od zgoraj – to varuje tako pred lisjaki in kunami kot pred ujedicami. Za vozila obstaja vrsta elektronskih odganjal, ki z zvoki, vibracijami ali električnimi impulzi odvračajo kune. Domača sredstva, kot so pasje dlake ali kosi mila, nimajo dokazanega učinka. Če se kuna naseli v hiši, je edina učinkovita rešitev zamašitev vseh vhodnih poti. Strokovnjaki za zatiranje škodljivcev pomagajo pri odkrivanju poti gibanja. Živolov kune je zahtevno opravilo in ga smejo opravljati le pooblaščeni lovci. Ubijanje kun je po zakonu o zaščiti živali prepovedano – izjeme veljajo le za lovce zunaj lovostaja.
