Uvod: Kumare v zelenjavnem vrtu
Da bi kumare razvile čim več okusnih plodov, je nujno poznati najpogostejše napake pri gojenju – in se jim seveda izogniti. Le tako si zagotovite bogat pridelek ob koncu sezone.
Ne glede na to, ali gre za majhne, okrogle ali velike plodove: kumare (Cucumis sativus) iz družine bučevk (Cucurbitaceae) so klasika vsakega zelenjavnega vrta. Vse kumare pa niso enake. Medtem ko se solatne kumare in kačje kumare večinoma gojijo v rastlinjaku, so za prosto gojenje najprimernejše kumare za lupljenje (gorčične kumare) ter kumare za vlaganje (kisle kumare).
Napaka 1: Preranejo setev ali sajenje kumar
Kumare v osnovi potrebujejo veliko svetlobe in toplote. Z neposredno setvijo prostih kumar počakajte, dokler se tla ne segrejejo dovolj – vsaj na 13 stopinj Celzija. Tudi mlade sadike varno presadite na zelenjavno gredo šele po ledenih svetnikih sredi maja.
Za zgodnje seteve se je dobro obnesla črna zastirna folija – dvigne temperaturo tal za približno štiri stopinje Celzija. Prav tako koristijo pokrivanje z agrotekstilom, vedrci ali steklenimi kozarci, ki jih postavite čez mlade rastline kot shrambnik toplote.
Solatne kumare pogosto vzgojimo doma in jih nato naprej gojimo v toplem in vlažnem rastlinjaku. Tudi tu ne začnite prekmalu: semena posejte v lonce le dva do tri tedne pred presaditvijo. Sicer mlade rastline preveč zrastejo, preden pridejo na gredo oziroma v rastlinjak. Kumarna semena najhitreje kalijo pri 25 do 28 stopinjah Celzija, po kalitvi jih rahlo ohladite na 19 do 20 stopinj. Ko kumare razvijejo dva prava lista, jih presadite.
Napaka 2: Zanemarjanje kakovosti tal
Ne glede na to, ali gojite na prostem ali v rastlinjaku: kumare sodijo med rastline z velikimi prehranskimi potrebami in zahtevajo rahla, humusna tla. Ker so plitvo korenineče rastline, tla ne smejo biti zamašena. Posebno pozornost posvetite strukturi tal pri težkih glinenih tleh.
Idealno osnovno gnojilo za kumare je slamnati, napol strohneli konjski gnoj, ki ga že pri pripravi grede vmešate v tla (približno pet litrov na kvadratni meter). Namesto tega lahko uporabite zrel kompost, obogaten s sesekljanimi slami. Priporočljivo je tudi zastiranje z slamo ali sveže košeno travo v območju korenin – to ohranja tla rahla in vlažna skozi vso rastno dobo.
Pozor: kumare naj bi se na isto površino vrnile šele po štirih letih, sicer pride do utrujenosti tal in slabšega pridelka.
Napaka 3: Premajhni razmaki in odsotnost opore
Kdor goji kumare, se pogosto srečuje s pravo ali lažno pepelovko. Da preprečite te glivične bolezni, morate že pri sajenju upoštevati nekaj ključnih točk. Najpomembnejši so zadostni razmaki med rastlinami. V rastlinjaku so priporočljivi razmaki od 130 do 170 centimetrov med vrstami in 45 do 55 centimetrov v vrsti. Pri prosto rastočih kumarah izhajajte iz razmaka 100 x 40 centimetrov.
Da rastline ne ležijo neposredno na tleh in se lažje posušijo, jim ponudite opore za vzpenjanje. Pri poljskih in kislih kumarah to ni nujno potrebno, a načeloma vse kumare lahko vodite navzgor. V rastlinjaku solatne kumare najprimerneje vodite po vrvicah, pritrjenih na ostrešje. Na prostem pa uporabite lesena ogrodja in mrežo za plezanje.
Napaka 4: Napačno zalivanje kumar
Za stalen in dober pridelek morajo biti rastline neprekinjeno oskrbljene z vodo. Kot splošno pravilo velja: za vsak kilogram pobranih kumar rastlina potrebuje dvanajst litrov vode. Potreba po vodi je posebno velika, ko se oblikujejo prvi plodovi.
Tudi v sušnih obdobjih redno segajte po kanti. Zalivajte vsak dan z vodo sobne temperature, ki je odstajala – najbolje zjutraj. Tako preprečite, da bi vaše kumare postale grenke. Poleg tega lažja pepelovka ne dobi ugodnih pogojev za razvoj, če rastline grejo v noč suhe. Preventivno zalivajte samo ob spodnjem delu rastline, v območju korenin.
Napaka 5: Pozabljanje gnojenja in rezanja kumar
Med rastno dobo kumare ne potrebujejo le veliko vode – gnojenje prav tako ne sme biti zanemarjeno. Priporočljiva so organska zelenjavna gnojila, ki hranila sproščajo počasi in trajnostno. Biološki vrtnarji prisegajo na kaliju bogato juho iz gabeza ali koprive, ki jo razredčijo v razmerju 1:10 z vodo.
Za zdravo rast je poleg tega smiselno zmerno redčiti gosto listje. Koristno se je izkazalo odstranjevanje vseh stranskih poganjkov do višine okoli 80 centimetrov, vsak po prvem listu. Prav tako je treba skrajšati glavne poganjke, da ne postanejo predolgi. Pri obiranju velja: pogosteje ko obirате, bogateje rastlina razvija nove plodove.
