Kaj sploh je krtačnik?
Krtačnik je dobil svoje ime po navadi, da se giblje pod zemljo podobno kot krt. To veliko, opazno žuželko zlahka zamenjamo z navadno kobilico, a je po videzu nekoliko bolj robustna – nekakšen prvotni tip kobilice. V Evropi poznamo le eno vrsto, Evropskega krtačnika (Gryllotalpa gryllotalpa), ki zraste do 60 milimetrov v dolžino.
Krtačnik ima par majhnih kril, s katerimi lahko preleti kratke razdalje. Njegovi sprednji okončini sta ploščati in spominjajo na krtove šape – z njima izjemno učinkovito koplje in odriva zemljo na stran.
Življenjski krog krtačnika
Parjenje poteka v maju. Ob mraku se žuželke splazijo na površje. Junija samica odloži jajčeca – okoli 300 jajčec – v gnezdo, ki je zgrajeno kakšnih deset centimetrov globoko v tleh. Odvisno od temperature se ličinke izležejo po 7 do 21 dneh.
V prvih tednih se ličinke prehranjujejo pretežno z rastlinskimi deli, recimo z mladimi koreninami. To praviloma ne povzroči večje škode, saj večina ličink pogine in le majhen delež preživi. Prezimijo v tleh ter se do naslednje pomladi dvakrat prelevijo.
Odrasli krtačniki se nato prehranjujejo skoraj izključno z drobnimi živalmi, kot so ličinke in črvi. Le kadar primanjkuje živalske hrane, posežejo po rastlinskih koreninah.
Kakšno škodo povzročajo krtačniki?
Krtačniki vsak dan razširjajo svoje rove, katerih skupna dolžina lahko preseže 30 metrov. Okoli pet centimetrov široki hodniki povezujejo različne shrambne komore in gnezdilne votline. Škoda nastane predvsem pri gradnji rovov tik pod površjem – žuželke dobesedno preorjejo tla in s tem potiskajo semena, kalice ter mlade rastline iz zemlje, ki nato usahnejo in odmrejo.
Dodatno škodo povzročajo pri ustvarjanju gnezdilnih votlin. Krtačniki pregryjejo vse korenine nad gnezdom, da rastline nad njim odmrejo. S tem omogočijo, da sonce bolje segreje leglo. Okrogle rjave lise na travniku so pogosto zanesljiv znak, da se pod površjem skriva gnezdo krtačnika.
Resnejša škoda se pojavlja tam, kjer nimajo naravnih plenilcev. Na Floridi povzročijo letno milijonsko škodo na okrasnih in golfskih terenih ter pašnikih. V Rusiji so znani kot kmetijski škodljivci, na Filipinih pa ogrožajo pridelavo riža, koruze in sladkornega trsa. Tamkajšnje prebivalstvo je našlo praktično rešitev – krtačnike nabira in jih uporablja kot hrano.
Ali je krtačnike sploh treba zatirati?
V naših krajih so krtačniki večinoma nenevarna žival. Ravno nasprotno – z uživanjem polžjih jajčec in talnih škodljivcev so pravzaprav koristni pomočniki v vrtu. Posamezen krtačnik v vrtu je znak uravnoteženega ekosistema, ne razlog za paniko.
Zatiranje je smiselno le, kadar žuželke povzročajo res obsežno škodo. Pred posegom premislite, ali je prisotnost teh žuželk morda pokazatelj zdravega, raznolikega vrta.
